Vlada FBiH svoje neradništvo prenaša na delodajalce: Prazni žepi delavcev zaradi podražitev, opremljanja šolarjev, režijskih stroškov

Napisala: Amra Vrabac

Že deset let se intenzivno govori o svežnju fiskalnih zakonov, znižanju davčne stopnje na plače in dohodke, a niti z prihodom nove vlade FBiH se ni nič spremenilo.

Zvezni premier Nermin Nikšić je napovedoval, da bo do konca julija v parlamentarni proceduri sveženj fiskalnih zakonov, vendar je julij minil, teh zakonov pa ni.

Česar se vlada FBiH boji, o čemer je Nikšić večkrat govoril, je, da bi znižanje teh stopenj zmanjšalo priliv denarja v proračun. In to je na eni strani res, na drugi pa bi se odprl prostor za povečanje plač delavcev, ki bi v tej zgodbi morali biti prednostna naloga, saj bi se zmanjšale davčne obremenitve za delodajalce, s tem pa bi posledično rasla sama potrošnja, pa tudi sredstva od DDV, ki se vplačujejo tudi v entitete. Mesec za mesecem nas UIO BiH obvešča, da so zbrana rekordna sredstva od posrednih davkov. Samo v juliju je bilo zbranih 1,7 milijarde KM.

Za sedem mesecev leta 2024 je Federaciji BiH bilo dodeljenih 2 milijardi in 894 milijonov KM, kar je manj kot polovica proračuna FBiH, ki za leto 2024 znaša 7,5 milijarde KM. Bosanskemu entitetu Republika srbska je v istem obdobju pripadlo 1 milijarda in 621 milijonov KM in Brčko distriktu 162,5 milijonov KM.

Ko je pred nekaj leti bil obdavčen topli obrok, čigar znesek presega 8 KM, niso bili vsi delodajalci pripravljeni nadomestiti to izgubo delavcem. Topli obrok je bil zmanjšan, da ne bi plačevali dodatnega davka, medtem ko npr. osnovice plače niso dvignili. Nekateri delodajalci so našli način, da delavcem določen del izplačajo "v kuverti", da bi se izognili dodatnim davkom.

Da bi kupila „navidezni socialni mir“, je Nikšićeva vlada konec leta 2023 sprejela nezavezujočo uredbo o pomoči delodajalca, s katero je vsakemu delodajalcu omogočila, da delavcem izplača po 2.520 KM brez davka do 30. junija 2024. Seveda je največ denarja izplačala javna uprava, tudi sama vlada FBiH je 29. decembra zaposlenim izplačala po 1360 KM.

Ko je ta uredba potekla, o njenih učinkih ni natančnih podatkov, ker ni bila zavezujoča niti delodajalci niso bili dolžni obvestiti davčne uprave FBiH o teh izplačilih, je vlada FBiH kmalu sprejela novo uredbo na zahtevo delodajalcev.

V istem obdobju vlada FBiH ni potrdila niti predloga zakona o minimalni plači v višini 1000 KM, temveč je z novo uredbo omogočila, da delodajalec izplača pomoč v višini 2.768 KM, vendar tokrat z obveznostjo prijave davčni upravi FBiH. Uredba velja do 31. decembra 2024.

Iz vlade FBiH so poskušali to uredbo predstaviti kot „povečanje minimalne plače“ s seštevanjem zneska minimalne plače, ki v FBiH znaša 619 KM, ki jo je vlada FBiH določila konec leta 2023, dvignila jo je le za 23 KM v času, ko divjajo cene, se dražijo živila, režijski stroški in znesek pomoči po uredbi, razdeljen na šest enakih obrokov, s čimer sta Nikšić in zvezni minister za obrt Vojin Mijatović prišla do zneska 1.039 KM. Vendar do danes ni podatkov, koliko delavcev je imelo srečo, da je od svojega delodajalca prejelo ta denar.

Niti nova uredba, s katero Nikšićeva vlada kupuje čas, ne bo prinesla nobenih koristi večini delavcev.

Delodajalci, ki morajo paziti na vsako konvertibilno marko, bodo ta denar raje uporabili za izplačilo naslednje redne mesečne plače, kot da bi se znašli v situaciji, da se zaradi izplačila pomoči delavcem naslednji mesec primejo za glavo. Še posebej, ker uredba natančno določa, da se vsakemu delavcu mora izplačati enak posamezen znesek, ne glede na to, koliko je pred tem delal pri delodajalcu.

Zvezni poslanec Admir Čavalić je predlagal, da se ti podatki o izplačilih evidentirajo pri davčni upravi, da bi poznal dejanski učinek te uredbe in koliko so delodajalci močni v dejanjih in koliko v besedah.

Čavalić je prav tako poudaril, da v parlamentu FBiH sledi premor v zasedanju, nato pa še volilna kampanja, zato je verjetno, da niti teh ključnih zakonov, niti drugih, ne bo pred pozno jesenjo.

Vendar pa bo pozno jesen mnogi državljani pričakali z manjšimi proračuni zaradi podražitve električne energije, opremljanja učencev pred šolo, rasti drugih življenjskih stroškov. Vendar pa to očitno te vlade ne zanima preveč.