NIČ VEČ NI PREVARE Ko bodo vse maske s „njihove stranke“ padle in ostal bo le islamofobija lažnega liberalizma!

(Patria) - Naša stranka se je dokončno razgalila kot islamofobična, saj po vrsti izpadov, od tega, da njihovim članom moti ezan, iftar, pa celo uslužbence v Ministrstvu za promet in komunikacije BiH (minister Edin Forto), ki se izrekajo kot Bošnjaki, z gnusnim spotom, v katerem volivce Dennisa Gratza prikazujejo kot talibane, dokončno potrdili, kakšen liberalizem zagovarjajo. Po njihovih stališčih je vsem vse dovoljeno, razen Bošnjakom muslimanom.

Zato ponovno objavljamo besedilo, napisano pred skoraj dvema letoma, avtorja Rasima Belke, ker je bistvo ostalo isto. Naša stranka je lažno liberalna, globoko v srcu islamofobična in to je vse!

Dejstvo je, da je skozi zgodovino bosanskega islama dominantna ena posebnost. Ena od osrednjih posebnosti je nenehno soočanje s sekularno ureditvijo in sekularnimi načeli. To je nekaj, kar je močno vplivalo na bosanski islam in mu je skozi zgodovino, vse do danes, dalo posebno noto. Ali se to danes imenuje bosanski islam ali kako drugače, je zame sekundarno. Mislim, da to ni odločujoči dejavnik. Tako je februarja 2019. leta o bosanskem islamu za DW govoril Wolfgang Höpken, profesor zgodovine vzhodne in jugovzhodne Evrope na Univerzi v Leipzigu, ter gostujoči profesor na več univerzah po svetu.

Toda, kaj bi sarajevsko politično podnebje sploh zanimalo, kakšen je islam v Bosni, ko pa je zanje to vprašanje enako vprašanju smradu kanalizacijskega sistema, speljane v sarajevske potoke in na koncu v Miljacko. V mestu, ki smrdi, politični zaščitniki njihove stranke in tujih pravic ne morejo videti čistosti islama, kot jo vidijo tisti, ki prihajajo s vzhoda in zahoda v Šeher, da bi ji bili priča. Enako pričajo o lepoti katolištva, krščanstva, judovstva in njihovega prepletanja.

Nihče v to mesto nikoli ni in verjetno nikoli ne bo prišel pogledat monumentalnosti političnih idej stranke, ki jo vodijo samozvani liberalci, pravzaprav ateistični otroci komunističnih preganjalcev islama in religije iz naše bivše države. Zato je vsaka sodba, ki jo o islamu in religiji na splošno izrekajo iz „Njihove stranke“, sodba ničelne vrednosti in kot taka mora biti obravnavana.

Veliko je tistih, ki so prišli v Šeher, vstopili tudi v Begovo mošejo, popolnoma ne glede na to, ali smo sekularna država ali država druge ureditve. Kajti, kot je rekel profesor Höpken, islam je v Bosni tako dolgo v sožitju s sekularno ureditvijo, da je brez resnejšega napora težko najti linijo sekularizma, ki ločuje državo in islam. To, da se ta linija zdi dilettantski politični misli prevelika in pretegljiva, je problem, ki čaka na rešitev, na primer skozi preučevanje islamofobije v političnem življenju Bosne in Hercegovine.

Nisem tega napisal, da bi komurkoli poveličeval islam ali religijo. To naj ostane stvar osebnih občutkov in izbire. Toda zgodba o sekularizmu od pojava stranke z imenom „Naša stranka“ postaja oblika političnega delovanja, ki je bolj podobna islamofobiji kot zagovarjanju sekularizma, demokracije in podobnega.
Tako na primer vsaka ideja, ki se dotika islama in ga povezuje, tudi v mikro obliki, z državo, naleti na skalpel liberalcev iz „Njihove stranke“ in je v kali zatreta kot rušenje sekularizma in približevanje radikalnemu islamizmu, islamski državi in čemerkoli že.

Je sekularizem živ v državi, ki jo hočejo ubiti

Nisem opazil, da na primer liberalci pod vodstvom FGR tako goreče, če sploh, kričijo na križe, ikone in druge simbole katolištva po vsej državi. Tem FGR dilettantom ne motijo organizacija različnih dogodkov ob več katoliških praznikih, od največjih, Velike noči in božiča, pa naprej.

Če bi slučajno kdaj pokukali v RS, bi se te FGR strukture arhaičnega komunističnega ateizma naježile ob antisekularizmu, ki kuka iz vsakega kota. Tam je vse religiozno, pravoslavno, svetosavsko. Šole imajo krsne slave in pravoslavne simbole na zunanjosti in notranjosti. Otroci (vseh ver in narodov) morajo prisostvovati obeleževanju teh praznovanj in drugih pravoslavnih praznikov. Čakaj, v tem entitetu RS ima policija krsno slavo, Narodna skupščina, vlada, predsednik, župani, načelniki… vsi imajo nekega svetnika in neko slavo.

V tem entitetu se sekularnosti ne da izmeriti niti v nizkih frekvencah, čeprav je enako prisotna tudi pri „Njihovi stranki“.

Kajti sekularnost je treba vsiljevati tam, kjer so muslimani, še posebej tam, kjer še niso iztrebljeni z nožem in puško, da se slišijo ezani, vidijo pokrite ženske, bere Kur'an, vidijo otroke, ki hodijo v mektebsko izobraževanje…

In to je v očeh komunističnih liberalcev z ameriškim pečatom nesprejemljivo in problem, ki mu je treba dati prednost. Zato se ustvarja pompa okoli petminutnega skrajšanja ur, oziroma polurnega skrajšanja pouka, da bi se šolskim otrokom omogočilo, da pridejo na iftar.

Vključujejo se sveti staršev (očitno pod političnim nadzorom), mediji, financirani z ameriškim denarjem, sprožajo razprave in ankete, ali se takšna odločitev podpira ali ne… Odločitev pa je sprejel zakonodajni organ Kantona Sarajevo, izvoljen na demokratičnih volitvah po demokratičnih pravilih.

„Njihova stranka“ je lažno liberalna

In še nekaj, proti takšni odločitvi niso protestirali tisti, ki so sekularnost na naših tleh gradili s preganjanjem verskih uslužbencev in mislecev z oznako islama. Niso protestirali nasledniki Komunistične partije, ki je sekularizem vsiljevala v celicah Foče in Zenice ter deloma na Golem otoku in prisilnem delu.
Protestirali so liberalci, ki jim ne moti, ko na njihovo pojmovanje sekularizma udari krščanstvo oziroma katolištvo in pravoslavje.

Ti liberalci niso protestirali, ko so na slovesnostih ob obletnici začetka agresije na BiH in uvodu v genocid, pravoslavni duhovniki govorili in pošiljali politična sporočila. Tako kot ne protestirajo ob druženju katoliškega duhovščine z obsojenci za najhujša vojna hudodelstva.

Toda na koncu je treba narodom in državljanom Bosne in Hercegovine v kontinuitetu ponavljati, da je „Njihova stranka“ lažno liberalna, ker si tako sekularnost kot svobodo prilagaja svojim ciljem in interesom. Zato mora biti takšen politični projekt demokratično pregnan, ker se v boju za oblast nikoli ni zanašal na sekularizem, ampak na Bošnjake in Bosance, muslimane, edini resnično svobodomiselni in dobrohotni narod v tej državi in širše. Ta dobrohotnost pa bi lahko zlahka postala tudi bumerang, ki bo vodil k izginotju takšnega naroda.
Zato je skrajni čas, da spoznamo, da „Njihova stranka“ ni srbski, niti hrvaški, temveč čisto bosanski problem, in da jo že na naslednjih volitvah vrnemo na ameriške postavitve in ameriška tla.

Kar se pa islama in sekularizma tiče, nimajo razloga za skrb. Kajti, kot je napisal John L. Esposito v knjigi „Islam in sekularizem v 20. stoletju“: „Tako sekularne kot islamske poti bodo soočene z izzivom razvoja sodobnih oblik sekularizma, ki bodo podpirale resnično in odprt pluralizem, ki se bo odzval na različnosti v družbi – pluralizem, ki bo ščitil pravice tako vernikov kot nevernikov“. Takšnih poti zagotovo ne morejo razvijati niti po njih stati tisti, ki bi s sekularizmom ukinili islam.