Večina članic Nata ne namenja dva odstotka za obrambo, med njimi tudi Hrvaška

(Patria) - Večina od 31 članic Nata ne namenja dva odstotka BDP za obrambo, med njimi tudi Hrvaška, in so se ponovno znašle na udaru kritik in groženj nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Politico piše, da obstaja jasen trend polnjenja obrambnih proračunov članic Nata - bolj ko je država blizu Rusiji, več namenja za obrambo, poroča Hina.

V ocenah tega časopisa za leto 2023. Poljska vodi seznam s štirimi odstotki BDP, namenjenimi za obrambo.

Varšava je lani za to namenila 29 milijard dolarjev, kar je 12 milijard več kot leto pred tem in trikrat več v primerjavi s preteklim desetletjem, piše Washington Post.

Poljski sledijo ZDA s 3,5 odstotka BDP, a ko se gledajo skupni zneski, Washington nameni več kot vse druge članice Nata skupaj - 860 milijard dolarjev.

Cilj dveh odstotkov BDP za obrambo je do zdaj izpolnilo 11 držav - Poljska, ZDA, Grčija, Estonija, Litva, Finska, Romunija, Madžarska, Latvija, Združeno kraljestvo in Slovaška.

Od danes se jim je pridružila tudi Nemčija, katere obrambni minister je objavil to novico. To je prvič po hladni vojni, da je Nemčija namenila dva odstotka BDP za obrambo.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je izjavil, da bo letos 18 držav izpolnilo ta cilj.

Glede na Politico je Hrvaška z izdatki 1,8 odstotka BDP trenutno šestnajsta v Natu po tem kriteriju.

Ministrstvo za obrambo je konec leta 2022. sporočilo, da je Hrvaška z 2,16-odstotnimi izdatki izpolnila zastavljeni cilj. Vendar pa so po navedbah teh ameriških medijev, ki se sklicujejo na podatke Nata, leto kasneje izdatki ponovno zadostovali.

Cilj dveh odstotkov, določen med članicami Nata pred dvema desetletjema, ni obvezen, ampak velja za smernico.

Tako ne misli nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki je med svojim mandatom grozil, da bo ZDA umaknil iz tega zavezništva, če druge članice ne bodo plačevale svojih stroškov.

Trump, zelo verjetno republikanski kandidat za volitve novembra letos, ponovno grozi zaveznicam.

Zagrozil je, da ne bo zaščitil teh držav, ki jih imenuje "delinkventke", če bodo napadene. Nasprotno, dejal je, da bo spodbudil Rusijo, "da jim dela, k vragu, kar hoče".

Vendar pa ocene ameriških medijev vendarle kažejo, da vse države, ki mejijo na Ukrajino in Rusijo in so s tem njen potencialni cilj, namenjajo več kot zahtevana dva odstotka.

Najmanj namenjajo Luksemburg (0,7), Belgija (1,1), Španija in Turčija (1,3 odstotka).