UZP v denarnici druga Rdečega!

Ne vem v čigavem imenu in za čigav račun delujeta Boris Brezo in Enver Kazaz, vendar to ni težko ugotoviti na podlagi njunega pogovora pred dnevi. Vse se je zgodilo v podcastu omenjenega novinarja, ki mu v Sarajevu malo kaj ustreza, in profesorja, ki rad ponavljajoče reciklira lastno propagando. Kar je gotovo, ne delujeta za račun interesov večinske javnosti, državljanov, države ali objektivnega presojanja dejstev.

O Brezi ne bom pisal, bom pa rekel, da je neumestno skakati v besede sogovornika, da bi bil večji Kazaz od Kazaza, in da ta novinar, da bi okrepil vtis, o Komšiću in Miletiću govori kot o svetih sarajevskih kravah.

Čemu pripada in s čim se motivira Enver Kazaz ni neznano sarajevski, temveč tudi bosanskohercegovski javnosti. Poznamo ga kot agitpropa, ki je v vlogi profesorja jezika in književnosti forsiral politični projekt Trojka pred volitvami leta 2022, nato pa pravdal tudi vsiljevanje tega projekta na oblast, čeprav so bili od volilnih zmagovalcev oddaljeni milje.

Tudi takrat je bil Kazazu neumen in Ustava in volilni zakon, ker je branil Schmidta, ki je v interesu HDZ-ja nasilno spreminjal politično sliko.

Kazaz dejansko ni niti prenehal biti agitprop težkih, a dobro plačanih idej. Po Trojki je zagovarjal rešitve po meri Dragana Čovića, kar ga je tudi pripeljalo v položaj, da je kot neumen dejavnik v političnem in javnem življenju BiH končal na kavi z Draganom Čovićem.

Danes je ponovno agitprop antievropske in protidržavne zgodbe, ki jo promovira v prizadevanju za podkopavanje standardov, ki se za BiH zahtevajo na podlagi tega, kar definira Evropska unija.

Če gledamo njegovo vplivno sfero, je Kazaz navadna trobenta, vendar je kot tak dovolj, da moti bistro vodo bosanskih in evroatlantskih polj v različnih medijsko primernih oblikah.

Vendar pa en trend spremlja Kazaza, vse pogosteje pa tudi Socialdemokratsko stranko, ki se od izrečenih sporočil njunega agitpropa še ni ogradila, zato v skladu s tem molk lahko opazujemo kot odobravanje. Kaj o tem misli perjanica SDP-ja Denis Bećirović, je na njem, da pove, vendar je očitno, da je rdeči bh. socializem zdrsnil v ustaško UZP desnico.

Namreč, Kazaz v pogovoru z Brezo, v poskusu škodovanja Željku Komšiću, članu Predsedstva in vodji Demokratske fronte, pravi: »Če vi kot član Predsedstva, kot se reče, iz vrst hrvaškega naroda, uporabljate kapital ene od vojsk, ki so sodelovale v vojni v BiH (Armade RBiH), ki je kombinacija agresije in državljanske vojne, da se takoj razumemo, se samodejno uvrščate na eno stran. Lahko se imenujete Milorad ali Dragan, vendar če so vaše parole izšle iz te vrste in če jih zelo agresivno iznosite v javnem prostoru, potem ste vi v ideološkem smislu, dejansko bošnjaški nacionalist.«

Dejstvo, da profesor književnosti v sončnem zahodu svoje kariere, ki se je zavlekel, poskuša definirati značaj vojne, značaj Komšića in izmisliti nek nacionalizem, dovolj pojasnjuje, kdo je Kazaz, kaj šele kaj in za čigav račun govori.

Vendar pa je prav, da se tega pohlepnega Jude spomnimo, da so mednarodne sodbe Haškega sodišča definrale značaj vojne v Bosni in Hercegovini. To, da poskuša zamegliti dejstva, je nevarno le iz enega razloga, ker ga bodo mediji, ki propagirajo secesionizem in zgodbo o državljanski vojni, izkoristili kot bošnjaškega (po imenu) profesorja, ki »govori resnico kot nekdo iz Sarajeva«.

Zamegljevanje resnice v interesu političke laži se Kazaz končno razkriva in s tem vstopa v vlogo Dževada Galijaševića. Kazaz ve, kdo in kdaj je napadel to državo, ve odlično tudi, katere sosednje vojske so prišle na naše ozemlje RBiH, vendar mu ni mar, ker ščiti svojo pravico do interesne kave s Čovićem.

Dejstvo, da je Željko Komšić priljubljen v narodu kot Zlati ljiljan Armade RBiH, Kazazu zameri, ker je del tiste sarajevske FGR mase, ki branitelje Bosne in Hercegovine imenuje ruralna masa.

Vendar, kaj so dejstva v primerjavi s pohlepom. Pohlep pa je razkril lažnega socialdemokrata in ga popeljal do dna, s katerega nam sporoča, da bi člane Predsedstva BiH morali izbirati nekateri elektorji, skozi katere bi Dragan Čović imel nadzor nad edino institucijo, ki je v FBiH ne nadzoruje v kontinuiteti od Washingtonskega sporazuma do danes. No, glede na to, da je Kazaz agitprop in zelo blizu SDP-ju, je javno vprašanje za vodstvo SDP, ali je to tudi njihov stav. Še posebej jih sprašujem, ali so tudi oni mnenja, da je vojna v BiH imela kombiniran značaj državljanske vojne in agresije. Pri tem Kazaz protiustavno uporablja termin županija, kar je posledica dejstva, da je svoje znanje zadnjič posodobil v prejšnjem stoletju.

V bistvu je ključni razlog, zakaj Kazazu zameri politika Komšića, Zlatka Miletića in Slavena Kovačevića, naloga, ki jo je dobil, da udari na branik, ki zagovarja koncept državljanske ureditve države in ovira kombiniranje ustavnih sprememb po meri Zagreba in Dragana Čovića.

Zato sta mu Komšić in Miletić militantna, ker je Kazazova naloga očitno, da iz Sarajeva pošilja sporočila, ki bodo adut na deset Zagrebu in njihovi podružnici v Mostarju.

Zanimivo je, da Kazaz v naletu izstreljevanja obman, neovirano od Borisa Breze, ponavlja sporočila vodje NiP-ja Elmedina Konakovića o apelaciji Slavena Kovačevića pred Sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Tako nam Kazaz pravi, da je »Kovačević osramotil BiH« in še, da »nima verodostojnosti«, ker Kazaz seveda bere Večernji in druge hercegovske medije, zato jim verjame do balčaka.

Če bi bil Brezo voditelj po pravilu esnafa, bi vprašal Kazaza, kaj pod tem sporočilom o Kovačeviću misli, nato bi spoznal, da njegov sogovornik pojma nima ne o apelaciji ne o opredelitvi Kovačevića, kot tudi nima pojma, kaj je državljanska država, kaj pomenijo sodbe o agresijah Srbije in Hrvaške na BiH, vendar mantra, ker v mantri je njegova pot do uresničevanja interesov.

Kazaz bi, če bi se znašel na polju bistva, padel v jamo lastnega neznanja, ker medtem ko je on bral Krleža, je nekdo pisal, preučeval in apeliral, da vsak človek velja enako. Vendar, eto, ta profesor književnosti bi odločal o značaju Kovačevića in njegove apelacije.

In da ne bo pomislekov, to ni obramba Kovačevića, ker se pred Kazazom je lahko braniti, ampak sporočilo, da mora tudi Kazaz spoznati ceno igranja za protidržavne ekipe. Vsakič, ko se pojavi v javnem prostoru pod rdečo zastavo ustaštva, bomo tudi mi izstopili, da mu odgovorimo. Kajti, če se Kazazu brez odgovora odpre javni prostor, bo Dževad Galijašević šel v ozadje.

Kazaz ni politično nevaren za kadre, ki jih proziva, nasprotno, vendar je nevaren, ker moti narativ in govori iz Sarajeva, s položaja profesorja in analitika. In ko en sarajevski profesor pravi, da je »Bosna in Hercegovina konsociacijska demokracija«, in mu hrvaški mediji dodajo, da je Bošnjak, ker se imenuje Enver, potem je to problem.

Problem je zaradi dejstva, da bo ta hrvaška javnost veliko lažje manipulirala in proti mednarodni skupnosti s sporočili Kazaza, Elmedina Konakovića in drugih, ki so javno podpirali zgodbo Dragana Čovića o legitimni izbiri članov Predsedstva.

Največja skrb zaradi vsega pa je situacija, v kateri sedaj tudi članstvo SDP-ja, ostanek Trojke se ni do konca izjasnil, zagovarja podporo kandidatkinji HDZ-ja BiH Darijani Filipović.

Vse to prihaja po treh letih, v katerih je bila Trojka politični vajenec HDZ-ja. Zato bi moral vrh SDP-ja izstopiti in javno povedati, ali je njihov volilni program boj proti državljanski državi, zagovarjanje legitimnega in konsociacije.

Vrnimo se k neznanju in popolnemu razsulu v glavi Envera Kazaza, ki za kandidatko HDZ-ja Filipović pravi: »Pristojna gospa, vendar instrument v rokah Dragana Čovića.«

Nato pa nadaljuje: »Ne bi me presenetilo, da bodo državljani državljanske usmeritve zavrnili glasovanje tako za Bećirovića kot za Izetbegovića in Kovačevića, in glasovali za gospo Filipović, da bi škodovali tej vrsti politike.«

Realno, kaj mu boš rekel, ko sam ne more razumeti prepada, v katerega je skočil. Vendar, to približno zveni takole – navijači Sarajeva bodo zaradi slabega trenerja, desetke in napadalca odšli v Mostar, da bi navijali za Zrinjski. Lahko, ampak na kakšnih težkih opojilih!