Uvod v sodobno rusko-srbsko mitologijo

(Patria) - "Srbski svet" je nekakšna kopija ideje "ruskega sveta", ki je bila javnosti predstavljena leta 2007, piše Center za geopolitične raziskave (GEOPOL).

V kontekstu pojasnjevanja načel ruskega sveta je pomemben avtorski članek Igorja Zevelava iz Centra za strateške in mednarodne študije iz Washingtona, ki to politično doktrino opisuje kot težnjo Rusije po sosedih, natančneje tistih državah, kjer živi pomembna ruska skupnost.

Moskva je ustvarila narativ, da je ruska dijaspora segment ruskega sveta in kot taka mora slediti navodilom uradne Moskve pri političnem delovanju.

Gre za mit, ki se zavzema za vrnitev zgodovinskih območij, za katera Rusija meni, da ji pripadajo, pod nadzor Moskve. S tem konceptom Rusija upravičuje svoj odnos do sosedov.

Glede razmeroma novega pojma "srbskega sveta" je uvod v razglasitev te velikosrbske hegemonistične ideje sprejetje listine "O srbskem kulturnem prostoru".

Mit o "srbskem svetu" se prvič pojavi v javnosti leta 2020, ko ga razglasi visoko pozicionirani srbski politik Aleksandar Vulin z namenom "združitve vseh Srbov v eno skupno državo", pri čemer misli na entiteto Federacijo Bosne in Hercegovine, ter dele Črne gore in Kosova.

Srbski intelektualci so se od leta 2020 do danes večkrat oglasili glede mita, ki je ekvivalent velikosrbski ideji.

Pri tem ne vidijo nič spornega, medtem ko na območju Zahodnega Balkana vlada nezaupanje do te ideje in mit o enotnem srbskem svetu zavračajo kot pozitivno stvar.

Poudarjeni srbski orientalist Darko Atanasković je leta 2021 v članku "Si Srbi upajo biti Srbi?" relativiziral mit o "srbskem svetu" in ustvaril dodaten mit, da bi se ideja "srbskega sveta" lahko uresničila brez izstreljenega naboja, saj kot taka ne predstavlja nevarnosti za nikogar.

Pravi, da gre za vseobsegni, jezikovni prostor, v katerem bivajo Srbi - in tako se upravičuje teorija o povečanju države in ustvarjanju močnejše Srbije.

Dodaten mit, ki se veže na mit o nujnosti vzpostavitve "srbskega sveta" v 21. stoletju, je tisti o "ogroženosti Srbov", saj so imeli v preteklosti "tragično usodo".

Dejanska dejstva se zanikajo, vztraja pa se pri mitološki predpostavki, ki naj bi upravičila velikosrbske težnje po sosednjih državah na Zahodnem Balkanu.

Takšni miti imajo za posledico povzročanje splošne negotovosti ne le na območju Zahodnega Balkana, temveč tudi v preostali Evropi. Zato je nujno govoriti o tem pojavu, ki ga ne gre jemati nespametno.