Predsednica EK Ursula von der Leyen na obisku v BiH, nov poskus sprejetja proračuna za leto 2025 15. oktobra

(Patria) - Za 15. oktober je sklicana nujna seja Predstavniškega doma PS BiH, na kateri naj bi po nujnem postopku obravnavali predlog zakona o proračunu institucij Bosne in Hercegovine in mednarodnih obveznosti Bosne in Hercegovine za leto 2025, katerega predlagatelj je Predsedstvo BiH.

Na prejšnji nujni seji Predstavniškega doma PS BiH 24. septembra je dom sklenil, da brez prisotnosti predstavnikov predlagatelja ne bo vodil razprave o zahtevi, da se predlog zakona o proračunu institucij Bosne in Hercegovine in mednarodnih obveznosti Bosne in Hercegovine za leto 2025, katerega predlagatelj je Predsedstvo BiH, obravnava po nujnem zakonodajnem postopku.

Po zakonu o financiranju institucij BiH se predlog zakona o proračunu predloži v zakonodajni postopek najkasneje do 1. novembra. Sedaj bi se že moral pripravljati predlog proračuna za leto 2026, kar še vedno ni primer, in ni proračuna niti za leto 2025.

Pričakovati je, da bo proračun kljub temu sprejet do 20. oktobra, v obeh domovih PS BiH, saj časa za čakanje ni več.

Zaradi nesprejetja proračuna institucij BiH in mednarodnih obveznosti tožilstvo BiH preverja navedbe iz kazenske ovadbe, ki so jo vložili trije sindikati (SIPA, UIO, SPS), saj 22.000 zaposlenih v institucijah BiH ne more uveljaviti pravice do povečanja plače zaradi začasnega financiranja.

V naslednjem tednu v BiH prihaja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki bo obiskala vse države Zahodnega Balkana. BiH je zadnji dan septembra sprejela dokument o reformni agendi, sedaj pa se čaka odločitev Bruslja, ali je dokument dovolj usklajen, da bi lahko dvignili sredstva iz načrta rasti za delegirane projekte.

Parlamentarna skupščina BiH še ni sprejela dveh zakonov, ki ju zahteva Evropska komisija, in sicer Zakon o VSTV-ju in Zakon o sodiščih (Sodbišče BiH), s katerim je predvidena ustanovitev posebnega pritožbenega oddelka, ki ne bo več sestavni del sodišča BiH.

Prav tako bi Svet ministrov BiH moral imenovati glavnega pogajalca z EU, predhodno pa je bil dosežen dogovor, da bo to nekdo iz srbskega naroda, saj predsedujoča Svetu ministrov BiH prihaja iz hrvaškega naroda, minister za zunanje zadeve pa iz bošnjaškega naroda. Tudi položaj pogajalca bi se spreminjal v skladu z rotacijo tudi na teh drugih položajih.