Na Hrvaškem dela 135.000 tujih delavcev, največ iz BiH in Srbije

(Patria) - Potrebe po uvozu delovne sile na Hrvaškem so vse večje, piše HRT.

Pričakuje se, da bi do konca letošnjega leta lahko prispelo več kot 200 tisoč zahtev delodajalcev za zaposlovanje tujcev.

Tujci že zdaj predstavljajo 40 odstotkov celotne delovne sile v gradbeništvu, njihov delež pa je vse večji v turizmu in trgovini.

O njihovem položaju na trgu dela so govorili na včerajšnji konferenci Večernjega lista "Hrvaška, kakršno potrebujemo".

Na Hrvaškem dela 135.000 tujih delavcev. Največ jih prihaja iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, približno 30 tisoč pa iz Nepala, Indije in Filipinov.

Vsi ti že zdaj predstavljajo 40 odstotkov celotne delovne sile v gradbeništvu, brez njih pa ne gre niti v turizmu.

- Ocenjujemo, da bo letos tujih delavcev iz tretjih držav nekje med 50 in 55 tisoč.

Lani je bilo izdanih približno 46.000 dovoljenj, torej trend narašča - je povedal Veljko Ostojić, direktor Hrvaške turistične zveze.

Podjetja, ki jih zaposlujejo, se soočajo s številnimi izzivi. Predvsem integracijske narave, pravi direktor podjetja, v katerem predstavljajo polovico zaposlenih.

- Eden ključnih so jezikovne ovire, v nekem trenutku smo imeli v podjetju kar šest prevajalcev - pravi Dragutin Kamenski, lastnik gradbenega podjetja.

Minister pa pravi, da razmišljajo o tem, da bi učenje hrvaščine kmalu postalo obvezno. Za zdaj se je, poleg z boni, učijo le tisti, ki to želijo.

- To bo zagotovo ena od etap, tako kot obstaja v drugih zahodnih državah - pravi Marin Piletić, minister za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko.

Poznavanje jezika je eden najpomembnejših pogojev za integracijo, pravi Cheria, ki je pred 10 leti prišla iz Ugande.

- Super mi je v službi in rada opravljam delo medicinske sestre. Vem, da ne govorim, kot bi morala, ampak vem, da bom nekega dne prava Hrvatica - poudarja Cheria Aber.

Na trgu je trenutno kar 700 agencij, ki pripeljejo tuje delavce.

- Hkrati pa je podatek, da je 450.000 ljudi na Hrvaškem med 20 in 64 let neaktivnih, a delovno sposobnih, nekaj, kar bo treba uskladiti - je povedal Ivan Šipić, minister za demografijo in priseljevanje.