Boban nosi vse večje, avtorji, kdo so tretji: kokainski non-paper delirij grozi Bosni, sence spet igrajo nad Balkanom!

Piše: Rasim Belko

Državni sekretar ZDA, ki to ni, je dal soglasje za non-paper kot mirovni in miroljubni sporazum, ki to ne more biti. Približno in na kratko bi se s tem lahko strnila zgodba o famoznem dokumentu, ki izskoči iz čarobne svetilke in naj bi prinesel rešitev za večdesetletne ali celo večstoletne probleme Zahodnega Balkana.

Si predstavljate!

V glavnem, novi non-paper, odkar je ugledal luč sveta na straneh sarajevske Slobodne Bosne, ni posebej prodrl v javni prostor in interes. Kdor se spomni Janševega dokumenta, ve, da je takrat sijalo na vse strani. Ignoriranju tega ameriško-evropsko-balkanskega non-paperja je pripomogla dejstvo, da še nihče ne ve, čigav je ta predlog. Vir, ki ga je objavil, pravi, da pozna imena, mi pa lahko le slutimo, zakaj jih ni objavil?!

Torej, nekatere sence, katerih imen ne želimo vedeti, so ponudile rešitve, ki naj bi opredelile našo prihodnost. Ni to že dovolj za sum?

Državne in svetovne probleme so od nekdaj reševali vizionarji, državniki, redko ali nikoli pa sence z pobudami. Še posebej tega niso počele sence, ki so bolj podobne satelitom Elona Muska, ki krožijo okoli Zahodnega Balkana z varne razdalje, a vseeno uspejo oddajati signale.

Sence nad Zahodnim Balkanom

Vsebina non-paperja, ki naj bi služil kot okostje dnevnega reda konference o miru in sodelovanju, je, milo rečeno, prazna, tako da tudi če bi se ta ples senc zgodil, ne bo nič bistvenega rešil.

SB navaja, da vsebina predvideva: “Podpis sporazuma med Republiko Srbijo in Republiko Kosovo o polni normalizaciji odnosov po francosko-nemško-EU načrtu, ki vključuje dejansko priznanje Republike Kosovo s strani Republike Srbije in oblikovanje Skupnosti občin s srbsko večino na severu Kosova s strani Republike Kosovo.

Sporazum med Republiko Srbijo in BiH o razveljavitvi „Deklaracije o zaščiti nacionalnih in političnih pravic ter skupni prihodnosti srbskega naroda“ ob polnem spoštovanju Daytonskega sporazuma in politične suverenosti BiH. Sporazum med Republiko Srbijo in Republiko Črno goro o trajni suspenziji Zakona o dvojnem državljanstvu Republike Črne gore. Skupni sporazum o ohranjanju in spoštovanju teritorialne celovitosti in suverenosti (Srbija, BiH, Kosovo in Črna gora) ter sporazum o predložitvi skupne kandidature za članstvo v zvezi NATO (Srbija, BiH in Kosovo) ob sprejetju vseh potrebnih korakov in ukrepov za pospešitev procesa vstopa v EU”.

Sence na varni razdalji od Zahodnega Balkana si torej predstavljajo, da bo Albin Kurti privolil v to, da ima na severu države ‘Srbsko republiko’, da bi ga Srbija priznala. Torej, Priština naj bi privolila v uzurpacijo svojega ozemlja, da bi dobila priznanje države Srbije, ki bo nato lahko uporabila ta eksteritorialni prostor za spodkopavanje Republike Kosovo. Kajti, če bi sence vedele, kot ne vedo, in ne vedo, ker so predolgo predaleč, projekt velike Srbije ni vprašanje dnevne politike, ampak agenda, vrisana davno in globoko. In tega noben sporazum ali priznanje ne bo rešilo, še posebej ne, če bo sever Kosova dobil priložnost, da čez desetletje ali dve razmisli o možnosti odcepitve.

In poglejte, kaj so sence še izmislile za Bosno in Hercegovino. Mi naj bi se spravili s Srbijo, da bi Srbija izkoriščen toaletni papir (nekakšno deklaracijo) vrgla tja, kamor spada. Kot da bi se o tem sploh moralo pogajati?! Druga neumnost, ki je postala bolj znana po pojasnilu, je, da se v istem sporazumu Srbija zavezuje, da bo spoštovala, pazite zdaj: „Daytonski mirovni sporazum in politično suverenost BiH“. Torej, Rubio, ki to ni, in sence nad Zahodnim Balkanom bi radi, da se podpiše sporazum, ki Srbijo zavezuje, da spoštuje sporazum, ki ga je že zdavnaj podpisala?!

Srbski svet na hrbtih zablodelih politikov

Kokainska mrzlica že dolgo trese Ameriko, zdi se, da tudi ti naši domači niso imuni. Kajti samo v halucinacijah pod vplivom opojnih substanc je mogoče predlagati podpis sporazuma o miru in spravi z nekom, ki je že podpisal sporazum o miru! Preveč je, od kogarkoli že.

Nadalje, podpis sporazuma o spoštovanju sporazuma pomeni, da Bosna in Hercegovina ostaja v Daytonski ureditvi, kar spet pomeni, da nadaljujejo živeti entitete in kantoni. Ali pa, gospodje sence, nam želite povedati, da privolimo v to, da Banjaluka ostane secesionistična trdnjava, samo mi naj bi verjeli, da Srbija zaradi vašega sporazuma ne bo pomagala Banjaluki. Ali pa, da ostajajo posebne in vzporedne zveze kot resna uzda, vendar pa ni tistega umazanega toaletnega papirja, imenovanega vsesrbska deklaracija.

Pod polno kazensko in materialno odgovornostjo izjavljam, da je treba onesposobiti vsakega političnega voditelja iz Sarajeva, ki si upa celo pomisliti, kaj šele podpisati sporazum, ki nam ga predlagajo sence!

Črna gora je šele v resnem problemu, saj so misleci sence prerokovalci in za mirovno konferenco (načrtovano prihodnje leto) predvidevajo sporazum s Srbijo o ukinitvi zakona, ki še ni bil sprejet! Sence non-paperja so se domislile tudi, da v isto meddržavno košarico na poti v NATO vključijo Srbijo, BiH in Kosovo ter nam dodajo hitrejšo pot v EU. Kaj pa vladavina prava, kaj pa evropske vrednote, nič od tega? Pomembno je le, da smo skupaj, nekaj kot tisto Open B?!

Torej, v bistvu megla, iz katere se dviga nek nekakšen srbsko-ameriško-evropsko-energijski svet! Skratka, sporazumi vseh z vsemi bi pomenili, da se Srbija odpove mitu “o srcu Srbije” in umazanemu toaletnemu papirju, Kosovo bi se odpovedalo delu svojega ozemlja za priznanje neodvisnosti s strani Beograda, čeprav ga je priznal resen svet. Bosna in Hercegovina bi v zameno za umazan toaletni papir morala verjeti, da bo Srbija spoštovala sporazum, ki ga zdaj ne spoštuje. Evropa bi dobila pokoren in z litijem bogat prostor, Washington pa dodatne mehanizme za prekanjenost z rusko-kitajskimi sovražniki. Obrazložitev non-paperja ni vredna niti analize, saj bi jo potopil prvošolec srednje šole.

Bogdanović, beli volk

Toda, pojasnilo prve sence, ki se je “nekako čudežno” pojavila kot soavtorica non-paperja, daje nesmislu nov nesmisel. Med sencami je beograjski disident in ekonomist Boban Bogdanović, ki se nekje še vedno okreva od prijetnega šoka, ker je Slobodna Bosna odkrila, da je prav on “eden od”, čeprav je medij ob objavi napisal, da so mu znana vsa imena senc.

In kdo je Boban Bogdanović? Edina resnica v baladi tega disidenta je, da je pobegnil iz Srbije, vendar so sarajevski mediji med objavami o disidentu spregledali, da je bil v Srbiji prijatelj Aleksandra Gligorijevića Puke, pripadnika Belivukove skupine. Puke mu je nato izpovedal zgodbo o umoru Oliverja Ivanovića, ta pa jo je hitro prenesel v medije. Nato jo je dopolnjeval ali spreminjal, nato pa iz kriminalnega pekla Srbije pobegnil pod zaščito Švice, Francije in Velike Britanije. Sam je v intervjuju za Slobodno Bosno priznal, da je telefon in internet začel uporabljati šele nekje aprila letos.

In, poglejte ga zdaj! Novembra je že soavtor non-paperja, ki rešuje usodo Zahodnega Balkana.

In Boban je spet na naslovnicah Slobodne, v pojasnilu pa nadaljuje tam, kjer je v non-paperju obstal: „To je preprosto nevzdržno. Takšen sistem je nemogoče vzdržati, ker se pristojnosti prekrivajo in politični aparat je trom in nefunkcionalen. Bosna in Hercegovina mora napredovati z novo-moderno ureditvijo države.“ Torej, Boban nam bo zagotovil, da bomo šli naprej, tako da bo Srbija s sporazumom o sporazumu potrdila, da se bo držala Daytona, za katerega ureditev Bosne Boban pravi, da je katastrofa, a jo želi potrditi z novim sporazumom.

Resna je globina luknje neznanja Bobana Bogdanovića, ki je nastala zaradi abstinence od interneta. Čeprav ni citirano, je precej jasno, da je on vir, ki je Slobodni Bosni razkril, kako bo po sporazumu, ki so ga ustvarile sence nad Zahodnim Balkanom, „Srbija opustila politiko ‘srbskega sveta’ in ustvarjanja ‘velike Srbije’, priznala genocid v Srebrenici in umaknila dokument s tako imenovane ‘Vsesrbske skupščine’.“ Niti Srbija ne bo opustila srbskega sveta zaradi nesmisla, ki ga organizira avtor s poreklom iz navijaškega kriminalnega okolja, niti ni pomembno, ali bo Srbija priznala genocid v Srebrenici, ki ga je razsodilo Mednarodno sodišče v Haagu, na višjo raven pa ga je dvignila Generalna skupščina ZN.

In če bolje preberete, je najresnejša asociacija, s katero boste lahko povezali halo okoli non-paperja s tistega sveta, Vojin Mijatović, federalni disident iz Rs-a in Dodikovih SNSD-jevcev iz SDP-ja.

Le da je tokrat zgodba dvignjena na mednarodno raven, ker Sarajevo obožuje zahodni bleščavost in družbo spektakla, zato tudi balada o disidentu iz Vučićevega režima in soavtorju čarobne palice, ki nas bo spremenila v Skandinavijo.

In, vidite, tudi Vojin je oboževal Skandinavijo, Ameriko, Bosno, SDP, zdaj pa se, zahvaljujoč zelo vidnim čarovnikom Christianu Schmidtu in Michaelu Murphyju, javno podpira prostor, iz katerega je emigriral.

Ni bistvene razlike, le Bobanu se, za razliko od Vojina, lahko nos bolj iztegne, ker mora biti laž tokrat veliko bolj prepričljiva.

V nasprotnem primeru je težko celo poloumnežu razložiti, kako je oseba z ulic Beograda, prijatelj Belivukovih morilcev, tovariš navijaških skupin, prišel do zaščite treh evropskih držav, nato pa skrit v neki temi brez interneta iznašel rešitev za Zahodni Balkan. Washington, we’ve got a problem — Hollywood’s getting jealous.

}