Napisal: Armin Sijamić
Pred dvema dnevoma je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump med obiskom izraelskega premierja Benjamina Netanyahua šokiral svet in presenetil le tiste, ki niso želeli videti – obstaja načrt za preselitev Palestincev iz Gaze pod pretvezo skrbi za njihovo varnost.
Gaza je kraj uničenja, je „peklenska luknja“, kraj, kjer je vse uničeno in življenje tam ni mogoče, je med drugim sporočil Trump pred Netanyahuom, ki se je smehljal in ki je glavni krivec, da je ta košček ozemlja prav takšen, kot ga je ameriški predsednik opisal.
Združeni narodi so ocenili, da je v Gazi petdeset milijonov ton ruševin in da bo za njihovo odstranitev potrebnih več kot dvajset let in več kot milijardo dolarjev. Trump ni kritiziral gosta, ki je na mednarodni tiralici zaradi zločinov v Gazi, ampak mu je v nekem trenutku pridržal stol, ko se je poskušal usesti.
Ameriški predsednik je dejal, da je pripravljen poslati ameriško vojsko, da prevzame Gazo, očisti ruševine, tam ustvari turistično destinacijo in „odpre na tisoče in tisoče delovnih mest“.
Kdo upravlja Združene države Amerike?
Ta Trumpov nastop do svojega gosta ni minil brez kritik njegovih privržencev. Na družbenih omrežjih so izražali svoje razočaranje, saj so to videli kot opustitev Trumpove proklamirane politike „Amerika na prvem mestu“. Drugi so ugotovili, da Trump vrača uslugo proizraelskemu lobiju v Združenih državah Amerike za pomoč, ki so mu jo nudili v kampanji.
Vračanje uslug v ameriškem političnem sistemu ni novost. Vsakdo ima pravico do lobiranja, dokler je to transparentno. Od politikov se pričakuje, da zastopajo stališča, za katera jih je nekdo plačal ali jim na drug način pomagal. Desetletja tam uspešno delujejo močni izraelski, armenski, albanski in drugi lobiji.
Toda tudi v takšnih okoliščinah Trumpovi pozivi k etničnemu čiščenju dveh milijonov ljudi zvenijo kot teorija zarote. Ni skrivnost, da je sedanja ameriška administracija napolnjena s proizraelskimi uradniki kot še nikoli prej, kar je verjetno navedlo Netanyahua, da je ugotovil, da Izrael nikoli ni imel večjega prijatelja v Beli hiši kot sedanji predsednik Trump.
Tisto, kar je Trump v torek izrekel, Netanyahu ne izreče. Tudi zanj je preveč, da bi rekel, da namerava pregnati milijone ljudi z njihove zemlje, potem ko so jim v bombardiranju uničili domove, ceste, šole, bolnišnice, vodovode, verske objekte, vodne vire...
Dan kasneje je ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki za mnoge predstavlja glas razuma v Trumpovi administraciji, ker zagovarja znane postavke ameriške politike, poskušal popraviti stvari. Iz Gvatemale je sporočil, da je Trump mislil na začasno preselitev prebivalstva, ker v nasprotnem primeru obnova ne bi mogla potekati, in dodal, da je predsednikova ponudba Palestincem „velikodušen ukrep“ in da se bodo vrnili na svoje domove.
Slon v steklarski trgovini ali saboter?
Neslišen nastop Trumpa in nato Rubijev poskus opravičevanja predsednika sta svetu razkrila, da načrt o preselitvi Palestincev obstaja.
S svojim nastopom je Trump svetu pokazal, da obstaja načrt za preselitev Palestincev in da v skladu s tem lahko sklepamo, da je krivec za to, da ni palestinske države, v krogih, iz katerih prihaja Netanyahu. Navdušenje nad Trumpovimi izjavami ni skrival nekdanji minister in Netanyahuov koalicijski partner Itamar Ben-Gvir, ki je o tem govoril že prej. Trumpov poziv k dejanskemu etničnemu čiščenju Gaze je Netanyahu opisal kot „razmišljanje izven okvirjev s svežimi idejami“.
Če sprejmemo Rubijevo razlago o Trumpovih dobrih namenih, potem je ameriški predsednik razkril politiko pred milijoni ljudi. Trump je pokazal, da krivda leži na izraelski strani in da oblast v Tel Avivu ne želi oblikovanja palestinske države. Nekateri so sklepali, da so Trumpove „močne“ izjave le priprava terena za pogajanja in da je to njegov stil, kar je v preteklih dneh pokazal v odnosih s Panamo, Kanado, Mehiko in Dansko.
Če je to res, potem je Trump ravnal kot „slon v steklarski trgovini“, pokazal je neznanje o mednarodni politiki in razkril zločinske namere svojih zaveznikov in svoje administracije, ali pa gre morda za hladnokrvnega saboterja Netanyahuove politike.
V prid tej dilemi navedimo še dva primera, povezana s Trumpovim stilom politike.
Ob pripravi na obisk Netanyahua je del ameriških medijev ponovno objavil zgodbo, staro več desetletij – Iran je le nekaj mesecev oddaljen od atomske bombe. Nato je Trump sporočil, da Teheran ne sme imeti atomske bombe, in dejal, da želi videti Iran kot „veliko in uspešno“ državo ter jim predlagal pogajanja in „veliko bližnjevzhodno praznovanje“ v primeru doseženega sporazuma.
Drugi primer je ironična pohvala takšnega pristopa k politiki. Nekdanji sirski predsednik Bashar al-Assad je med prvim Trumpovim mandatom dejal, da je on najboljši ameriški predsednik doslej, ker je iskren. Nekaj prej je Trump izjavil, da je poslal ameriške vojake na vzhod Sirije, da bi nadzorovali tamkajšnja naftna polja.
Te dni, kot so poročali številni mediji, izraelska vojska uničuje palestinske domove na Zahodnem bregu, na območju, ki ga Hamas nikoli ni obvladoval, Trump pa uvaja sankcije Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ki je Netanyahua uvrstilo na mednarodno tiralico.
Kaj bodo Trump in Združene države Amerike v doglednem času storili v Gazi in na Zahodnem bregu, za zdaj ni znano. Je pa gotovo, da bo Trumpovo vodenje Bele hiše pustilo težke posledice na ugledu Amerike v svetu, celo pri zaveznikih, in po tem še posledice na ameriške politične, ekonomske in druge interese po vsem svetu.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
