Napisal: Armin Sijamić
Po skoraj dveh desetletjih Bolivija ne bo imela leve in protiameriške vlade. To je darilo, ki bi ga ameriški predsednik Donald Trump lahko izkoristil v obračunu s Kitajsko in bistveno okrepil ameriške položaje v Latinski Ameriki in po svetu.
V senci novic, povezanih z Venezuelo in Latinsko Ameriko, kjer Trump ruši oblast Nicolása Madura Morosa, se je mesece odvijala drama, katere konec je bil znan že tedne poprej.
V nedeljo je v drugem krogu predsedniških volitev v Boliviji zmagal centerist in ameriški študent Rodrigo Paz Pereira iz Krščansko-demokratske stranke (PDC), ki je osvojil 54,5 odstotka glasov. Porazni Jorge Fernando „Tuto“ Quiroga Ramirez, ki formalno stoji bolj desno od novoizvoljenega predsednika in je bil kandidat Svobodne zveze (LIBRE), je osvojil 45,5 odstotka glasov. Tako se je končal volilni boj za petletni mandat, ki se je začel 17. avgusta.
Za to, kar se bo zgodilo v Boliviji v prihodnje, je pomembnejši prvi krog volitev kot drugi, v katerem sta bila dva podobna kandidata. Desetletna delitev na levo in desno je zagotavljala volitve, na katerih sta bili ponujeni dve popolnoma različni politični strategiji.
Namreč, bolivijski levičarji so bili poraženi še pred začetkom volitev. Sedanji bolivijski predsednik Luis Alberto Arce Catacora se je sprl s svojim mentorjem in bivšim bolivijskim predsednikom Juanom Evom Moralesom Aymom glede tega, kdo bo vodil Gibanje za socializem (MAS), stranko, ki desetletja združuje revne, kmeta, poljedelce in avtohtone bolivijske narode.
Arce je uspel obdržati nadzor nad MAS-om, natančneje nad tem, kar je ostalo od gibanja. Mladi minister Eduardo Del Castillo Del Carpio je bil njegov predsedniški kandidat, Morales pa je volivce pozval k bojkotu. Le tri odstotke osvojenih glasov za kandidata MAS-a in šesto mesto v prvem krogu predsedniških volitev – najslabši poraz bolivijskih levičarjev v več desetletjih.
Za Washington je bil drugi krog le formalnost
Paz bo 8. novembra prevzel predsedniško funkcijo, s čimer bo tretji iz svoje družine na tem položaju, vključno z njegovim očetom, ki je bil predsednik od 1989. do 1993. leta.
Toda za Washington se je tekma končala v prvem krogu volitev s porazom levičarjev. Oba kandidata, ki sta se uvrstila v drugi krog, sta dejala, da se želita približati Združenim državam Amerike oziroma distancirati od politike, ki jo je vodil MAS, katerega simbol je bil Morales. Paz in Quiroga imata nesoglasja glede tega, kako in s kakšno hitrostjo izvajati oddaljevanje od takšne politike.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je pred drugim krogom volitev dejal, da si oba kandidata „želita močnejše, boljše odnose z Združenimi državami“ in dodal, da so „te volitve transformativna priložnost.“ Po zmagi Paza je Rubio dejal, da je Washington „pripravljen sodelovati z Bolivijo na skupnih projektih.“
Konec septembra je Paz javnosti predstavil ekonomski sporazum z ameriškimi uradniki v vrednosti 1,5 milijarde ameriških dolarjev, ki vključuje dobavo goriva, ki Boliviji primanjkuje že mesece zaradi pomanjkanja deviz za plačilo dobaviteljev.
Z drugimi besedami, oder je bil že postavljen in čakalo se je le na formalni začetek predstave.
Ta zmaga za Washington, v desetletnem sporu z levičarji Latinske Amerike ter Kitajsko in Rusijo, ki želijo utrditi svoj položaj v ameriškem „zadnjem dvorišču“ – kot to vidi Monroeova doktrina, je rezultat (ne)dela levičarjev. ZDA in Bolivija skorajda nimajo diplomatskih odnosov, saj je Morales leta 2008 izgnal ameriškega veleposlanika in pet let kasneje še osebje USAID-a.
Konec leta 2025 bo Washington brez velikega boja v vladi v La Pazu dobil zaveznike.
Uvod v propad levičarjev
Poraz bolivijskih levičarjev je bil krona politik, ki so se izvajale skoraj dve desetletji, z izjemo enajstmesečnega mandata predsednice Jeanine Áñez Chávez, ki je na oblast prišla po tem, ko je Morales odšel v izgnanstvo, začenši z novembrom 2019.
Moralesov koncept gospodarstva in politike se je bistveno razlikoval od tistega, kar je bila Bolivija pred tem. Prvi predsednik iz vrst avtohtonih bolivijskih narodov se je spopadel z Združenimi državami, nacionaliziral naravna bogastva in tovarne, z zakonom zaščitil „matere Zemlje“ pred onesnaževanjem, spodbujal gojenje koke, dajal subvencije malim obrtnikom in socialno pomoč revnim, približeval se je Kitajski, Rusiji, Venezueli, Kubi in vsakomur, ki se je upiral Washingtonu. To je bil zagotovo preširok front za najrevnejšo državo Latinske Amerike in eno od dveh, ki nimata dostopa do odprtega morja.
Kulminacija krize za levo oblast v Boliviji se je zgodila letos, ko je Arceu zmanjkalo deviz, predvsem ameriških dolarjev, s katerimi je kupoval pšenico v Argentini, ki se je kasneje kot subvencija dajala pekom za peko kruha, čigar cena se ni spremenila sedemnajst let. V začetku avgusta je Arce odredil zamrznitev cen kruha ne glede na spremenjene okoliščine. Vzporedno je Bolivija ostala brez goriva, kar je peke prisililo, da so zmanjšali kakovost in težo svojih izdelkov.
Tako se je v nekaj mesecih razblinila Arceova ekonomska politika in inflacija je dosegla štiridesetletni rekord in se meri v številkah od dvajset do petdeset odstotkov, potem ko je bila pred dvema letoma nižja kot v Nemčiji ali ko je znašala nekaj več kot šest odstotkov septembra lani.
Pod Moralesom je bil Arce uspešen finančni minister in Bolivija je imela impresivno gospodarsko rast, in to brez zanašanja na mednarodne posojilodajalce. Toda kot predsednik, kot politični voditelj, ni bil kos nalogi. Poleg spora z bivšim prijateljem Moralesom, je Arceovo politiko negativno prizadela denarna in gospodarska kriza v sosednji Argentini, katere predsednik Javier Milei se obračunava z vsem, kar ga spominja na levico.
Bolivija obrača novo stran v Trumpovo zadovoljstvo
Kakšni bodo prvi ukrepi, ki jih bo Paz sprejel, ko bo čez približno petnajst dni prevzel oblast, ni znano. Oteževalna okoliščina je, da njegova stranka nima večine. V spodnjem domu ima PDC 49 od 130 sedežev, v senatu pa 16 od 36. To ga bo prisililo v pogajanja s koalicijo, ki jo je na teh volitvah predstavljal Quiroga, in ki ima 43 oziroma 12 sedežev v teh zakonodajnih telesih. Prav tako je odprto vprašanje, kako se bodo na te ukrepe odzvali Bolivijci, ki jim ti ukrepi ne bodo všeč.
Toda če Paz sprejme ponujeno roko Washingtona, bo najbogatejša država na svetu imela načine, da siromašno Bolivijo hitro, vsaj kratkoročno, opomore, če ne drugega, da trg dvanajstih milijonov ljudi preplavi z vsemi dobrinami, ki mu manjkajo. V zameno lahko Bolivija ponudi veliko Washingtonu, in to ne le v obračunu z levičarji Latinske Amerike.
Bolivija ima različne vire na svoji skoraj 1,1 milijona kvadratnih kilometrov površine, Washington pa predvsem zanima litij, ki se vgrajuje v litij-ionske baterije, uporabljene pri proizvodnji mobilnih telefonov, električnih vozil, prenosnikov, sistemov za shranjevanje energije ... Poleg tega ima Bolivija tudi rezerve zemeljskega plina, cinka, zlata, srebra, svinca, rodovitno zemljo, gozdove, vodo ...
Novi bolivijski predsednik Rodrigo Paz Pereira
Velja, da ima Bolivija ene največjih rezerv litija na svetu in da lahko, če jih pravilno izkoristi, vpliva na njegovo ceno na mednarodnem trgu. Če temu dodamo, da se v Venezueli nahajajo največje rezerve nafte na svetu, potem je jasno, kakšne pomembne bitke Trump bije v Latinski Ameriki.
Interes za bolivijski litij ali „belo zlato“, kot ga nekateri imenujejo, ZDA, Kitajska in Rusija kažejo že desetletja. Novembra lani je kitajsko podjetje CBC, podružnica največjega svetovnega proizvajalca litijevih baterij CATL, dobilo posel v Boliviji v vrednosti milijarde dolarjev. Tudi ruska podjetja delajo na tamkajšnjih nahajališčih litija. Tudi Nemčija je kazala interes.
Obračun znotraj bolivijske levice je odprl pot njihovim nasprotnikom, da prevzamejo oblast. Novi bolivijski predsednik ponuja roko Washingtonu in ni dvoma, da jo bo Trump sprejel pod svojimi pogoji. Tako je Trump brez velikega napora dobil nove zaveznike in dostop do redkih virov v neusmiljenem boju, ki ga bije s Kitajsko od svojega prvega mandata v Beli hiši.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
