Trojkina politika kot skeč: Med sanjami in resničnostjo!

Napisal: Muamer Bandić

Kako je preveč pogumen, preveč pošten, preveč pameten in najboljši kandidat za načelnika Občine Center vseh časov, ki so ga v kampanji imenovali gospod Srđan Mandić postal najslabši in najbolj nezaželen načelnik, čigar odpoklic zahtevajo, leto dni pred rednimi volitvami, isti tisti, ki so ga predlagali?

Če želite odgovor na to vprašanje ali se morda naučiti te tehnike populističnega izpiranja možganov, potem morate obiskati zgodovinski tečaj Trojkašev, kjer se boste naučili zgodovinske tehnike blefiranja, v Sarajevu bolj znane kot “prodaja opeke”.

Na tem tečaju se lahko naučite, od različnih prodajalcev megle, oprostite, opeke, kako iz neznanega in politično nerealiziranega, a preveč egoističnega kandidata dobiti najpogumnejšega, najpoštenejšega, najboljšega načelnika s pomočjo omalovaževanja, nenehnih kritik in spodkopavanja protikandidatov.

Na lokalnih volitvah so stranke Trojke pred državljane stopile s skupnimi kandidati za načelnike vseh občin v KS in v tej zgodovinski kampanji so bili njihovi kandidati predstavljeni kot najpogumnejši, najpoštenejši, najpametnejši rešitelji Sarajeva, ki prihajajo na belem konju, da podrejo obstoječi “režim” in osvobodijo državljane. Danes, manj kot tri leta po teh zgodovinskih volitvah, je že padel en Trojkin načelnik, Ibrahim Hadžibarjić iz Starega mesta, in sicer z mečem tistih, ki so ga predlagali, v poskusu pa so še odpoklici dveh.

Kar javnost ne ve, je, da je skoraj padel tudi načelnik Novega Sarajeva Hasan Tanović. Preživel je le zato, ker pobuda za njegovo zamenjavo ni imela podpore SBiH. A je nismo podprli, ne zato, ker menimo, da je Tanović dober načelnik, ampak ker menimo, da je zamenjava načelnika leto dni pred rednimi volitvami popolna neumnost in nepotreben strošek za državljane. Še posebej, ker je pobuda za Tanovićevo zamenjavo prihajala od tistih, ki so tega človeka predlagali za načelnikovo mesto (konkretno NiP-a).

Da ti načelniki niso dobra rešitev, se je videlo že v prvem letu njihovega dela in takrat bi jih bilo smiselno zamenjati, ne pa zdaj. Takšno kadrovsko lutanje samo kaže, da Trojka nima pojma, kaj dela, da nima vizije razvoja, da nima jasnih načrtov, političnih načel, ciljev in na koncu, da nima sposobnih ljudi, ki znajo upravljati javne zadeve.

To lekcijo smo se naučili skozi kantonalno koalicijo, v kateri nam dobesedno niso dovolili, da bi realizirali niti enega od naših predvolilnih programov in projektov, kjer so nas ob vsakem našem vztrajanju, da se dela po Ustavu in zakonih, izobčili in obšli, s čimer so operativno zadušili trenutno Vlado KS. Enaka so Trojkina politična lutanja na entitetski in državni ravni, kjer so Bošnjake zmanjšali na politično nepomemben, kulturološki okras Miletove in Draganove Bosne in Hercegovine.

Zdaj s tretjim poskusom zamenjave lastnih načelnikov je ista, če ne še slabša situacija na lokalni ravni. Ti ljudje preprosto nimajo pojma, kaj hočejo, niti kam gredo! Trojkina politika je kot skeč iz humoristične serije „Črna gad“, v kateri, ko je vse propadlo, Boldrik iz ozadja reče Rowanu Atkinsonu: Gospod, imam lukav načrt!

Tokrat je Trojkin, oziroma NiP-ov, lukav načrt ta, da zdaj, leto dni pred rednimi lokalnimi volitvami, zamenjajo svoje nesposobne kadre, računajoč, da imajo državljani Sarajeva spomin zlate ribice, ter da bodo pozabili vse laži, prevare, nerad in politični kaos, ki so ga ustvarili ti ulični prodajalci opek. No, naši zgodovinski in evropski mojstri blefiranja pozabljajo eno stvar, da prodaja opeke uspe samo enkrat. Dvakrat jo lahko prodaš samo popolnemu idioti!