Trojka je od Skupštine KS naredila ulični štand za trgovanje z vplivom!

Piše: Muamer Bandić, poslanik v Skupščini KS in član Predsedstva Stranke za BiH

Vlasti so se dokopali z že izpopolnjeno metodo »kupovanja papkov«, s čimer so programsko koaliranje v celoti obesmislili, razgradili in zmanjšali na eno pijačarsko trgovinsko razmerje, v katerem se za vsako točko dnevnega reda določi posebna cena vsake roke.

Zlorabo mehanizma večinskega odločanja so spremenili Poslovnik SKS in vsilili pravila, ki zmanjšujejo demokratično razpravo v tem zakonodajnem organu, kar ima za neposredno posledico omejevanje možnosti kritičnega preverjanja odločitev vladajoče večine, ki bi jo lahko slišali državljani.

Poslovnik o delu, na katerem je Trojka prišla na oblast, je dajal pravico vsakemu poslancu do dveh razprav po vsaki točki dnevnega reda, skupno 25 minut (15+10). Sarajevski v Vučićevih sledovcih so uničili Poslovnik in to pravico omejili na samo eno razpravo in to za celih 10 minut za vodjo kluba, in 8 minut za poslance, ki niso vodje.

Edini cilj tega omejevanja svobode govora izvoljenim poslancem je, da se izognejo kakršni koli razpravi o slabih odločitvah vladajoče kamarile in zadušijo vsako javno kritiko.

Kolegij Skupščine KS je v gaženju demokracije šel še korak dlje, saj je brez upoštevanja stališč opozicije, in z uporabo številčne premoči, protiustavno in proti-poslovniško uvedel novo pravilo združevanja več točk dnevnega reda v eno točko. S tem dejanjem smo prišli v situacijo, da se vodi ena razprava o poročilih desetih različnih institucij.

To v praksi pomeni, da imajo poslanci, ko gre za poročila o delu ustanov s področja zdravstva ali komunalnega gospodarstva ali nekega drugega področja, pravico razpravljati deset oziroma osem minut za deset ustanov. Torej, ti vrli demokrati Vučićevskega kova, so nam velikodušno zagotovili/zagotovili le po eno minuto za vsako institucijo, medtem ko se pri glasovanju o vsakem poročilu glasuje posamezno. Zveni noro, a je to pravo stanje demokracije v sarajevskem Apsurdistanu.

Bandić: Proračun ni bil sprejet, Skupščina KS je imela le eno redno sejo

In vse nas je to pripeljalo do tega, da se nahajamo v drugi polovici marca, a še vedno ni bil sprejet proračun za leto 2025.

Še bolj pogubno je, da je Skupščina KS v letošnjem letu imela le eno redno sejo s tremi točkami dnevnega reda, ki se je končala z nadaljevanjem, ker na redni seji ni bilo dovolj zbranih rok!
Očitno se spet ponavlja preteklo kabadahijsko in neradno leto, v katerem je bilo šest rednih in ena izredna seja. Torej, skupno SEDEM sej v celotnem letu 2024! In od teh sedmih, niso vse končane.

Vladajoča klijentelistična kamarila to brezbrižnost in nerad skriva pred očmi javnosti, saj tako najlažje uresničuje svoje osebne interese skozi institucije. Vodeni s tem ciljem, nenehno zlorabljajo mehanizem večinskega odločanja, s čimer Skupščino KS pretvarjajo v areno za razlastitev političnih neistomišljenikov.

Tako so ti lažni Evropejci odločili, da zmanjšajo število rednih sej Skupščine KS, ter da v okviru dnevnega reda zmanjšajo število točk, povečajo pa število podtočk, s čimer uvajajo popoln kaos v parlamentarno prakso. Majhno število rednih sej ogroža enakopraven odnos opozicije v zakonodajnih procesih. Na ta način se opozicijskim poslancem ciljno omejuje število pobud in vprašanj Vladi ali ministrom, kar neposredno vpliva na oslabitev nadzornih mehanizmov nad delom izvršne oblasti.

Manj sej pomeni tudi manj neprijetnih vprašanj, in več prostora za kršitev zakonov in postopkov. Kako to deluje, lahko vidimo v primeru imenovanja pravobranilca Pravobranilstva KS.

Komisija za izbiro, imenovanje in administrativna vprašanja je po treh letih zamude sprožila postopek imenovanja pravobranilca Pravobranilstva KS, objavila javni oglas in imenovala Komisijo za izvedbo postopka.

Predsednik komisije za izbiro in imenovanje je Elvedin Okerić, ki se sam imenuje za predsednika Komisije za izvedbo postopka. Zraven njega so še štirje člani komisije, od katerih sta dva poslanca iz vladajoče večine, in seveda brez enega člana Komisije iz opozicije.

Tako izoliranje opozicije iz neposrednega postopka, vpogleda v akte in dokumente o izpolnjevanju formalnih pogojev, ki so potrebni za sprejetje pravno veljavne odločitve, omejuje transparentnost vsakega, tudi tega postopka, kar močno zmanjšuje legitimno moč sprejetih odločitev.

Po drugi strani, vsak postopek, ki je izveden brez opozicije, krši načelo ravnotežja moči med oblastjo in opozicijo, saj se odločitve, ki so v interesu državljanov, sprejemajo daleč od oči javnosti, netransparentno in v zaprtem krogu strankarsko primernih in oblastem blizu kadrov.

Na koncu te telenovele, gospodarji postopkov izvoljenim poslancem niso omogočili vpogleda v noben dokument, s katerim bi se lahko ugotovilo, da kandidati, ki so se prijavili, izpolnjujejo pogoje za ta položaj!

Iz gradiva, ki nam je bilo dostavljeno, lahko le ugotovimo, da so vsi akti podpisani s strani enega človeka, Elvedina Okerića. Njegov podpis je tudi na aktu Komisije za izbiro in imenovanje, s katerim se je sam imenoval za predsednika Komisije za izvedbo javnega oglasa. Njegov podpis je na aktu Komisije za izvedbo javnega oglasa, s katerim Skupščini predlaga imenovanje pravobranilca. In na koncu, samo odločitev o imenovanju s strani Skupščine KS podpiše spet predsedujoči SKS.

Iz dostavljenih gradiv edino izvemo, da imajo samo člani Komisije ekskluzivno pravico vedeti, ali so bili dostavljeni vsi dokumenti, s katerimi se dokazuje, da kandidati izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Večja transparentnost je vladala v CK KPJ pred 50 leti, kot je danes v Skupščini Kantona Sarajevo!

Še večji cirkus smo doživeli med razpravo o tej točki dnevnega reda, ko so nas poslanci Trojke nezaslišano prepričevali, da je bil postopek izveden v skladu z zakonom, javno in transparentno in da so naše kritike tega sramotnega procesa populistične.

Zdi se, da nekateri ljudje sploh ne razumejo, da nihče, niti Skupščina KS, ni zmožen sprejeti pravno veljavne odločitve o izboru pravobranilca, ki naj bi jutri varoval premoženje in premoženjske interese našega Kantona, ne da bi imel vpogled v dokumente, s katerimi se dokazuje, da kandidat izpolnjuje vse z zakonom predpisane pogoje.

Takšen način dela je resnično zaskrbljujoč, da se na tako netransparenten način sprejemajo pomembne odločitve, ki se tičejo vseh nas. Izogibanje in zabrisovanje postopkov povzročajo pravno negotovost in zaradi takšnih stvari državljani izgubljajo zaupanje v institucije. Pri tem so gospodarji postopkov s svojim siledžijstvom in amaterizmom kompromitirali celoten postopek, celo samega kandidata za pravobranilca, ga pripeljali v neprijetno situacijo.

Čisto norost in pomanjkanje elementarne logike, svojstveno le totalitarnim režimom, je omogočiti članom Komisije, ki ne glasujejo na Skupščini, vpogled v dokumentacijo, to pravico pa odreči poslancem, ki s svojim glasom imenujejo tega istega pravobranilca. V urejenih državah je to nepojmljivo!

Na žalost, neozbiljnim ljudem, brez kakršne koli politične vizije, razen da nahranijo lačne oči, je bilo dano v roke voditi preveč resne procese, zato imamo to, kar imamo – razsuto družbo z visoko stopnjo pravne negotovosti in obilico vsakdanjega proceduralnega diletantizma. Zato se sploh ne čudimo, da se Dragan in Milorad tako lahko poigravata z njimi!