Trojka bo spoznala, da je uničila Bosno in Hercegovino, ko bo pri Sebilju slišala 'pomoz Bog, junaci', a to ne bo več pomembno!

Piše: Rasim Belko

Srđan Amidžić, kader Milorada Dodika, bo na jutranji seji Predstavniškega doma Parlamenta BiH obravnavan in skoraj zagotovo potrjen za novega ministra za finance in zakladnico, namesto Zorana Tegeltije, ki je prevzel UIO.

Pravim skoraj zagotovo, da bo Amidžić od jutri minister za finance BiH, ker je preprosto nemogoče pričakovati, da bodo stranke, zbrane okoli SDP (NiP in Naša stranka), sploh poskusile odlašati s to imenovanjem. Ne bodo poskusile, ker se bojijo Milorada Dodika in njegovega možnega udara na trojkaške fotelje.

Ne bodo poskusile odlašati, tako kot niso poskusile ustaviti najmočnejšega in najbolj agresivnega Dodikovega udara na državo Bosno in Hercegovino ter njeno obstojnost. Dodik je razveljavil pooblastila Ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, s čimer je odprl pot v prepad tako državi kot njenim državljanom.

Trojka je molčala in opazovala, dokazujoč, da je bila nameščena tej državi in njenim državljanom, da bi v oblasti bila drenažni sistem Dodikovega separatizma in da bi podporo takšnemu delovanju pravičili z evropsko potjo, v resnici pa nas vodili v zadnjo fazo razkosanja Bosne in Hercegovine.

Dejstvo je, da smo do sedaj najmanj petkrat priča mednarodnim načrtom o razkosanju Bosne na mono-etnični Srbiji in Hrvaško. S temi načrti bi izginila tako država kot več kot petdeset odstotkov njenega prebivalstva, ki bi se kot manjšina utopilo v srbskem in hrvaškem svetu.

Vsi ti non-paperji o delitvi Bosne v preteklih letih so delovali nekoliko nerealno, zdaj pa je jasno, da je to zahvaljujoč tistim, ki so, čeprav Dodikovi partnerji v oblasti, uspeli nadzorovati in ustaviti največji del njegovih separatističnih napadov. SDA ni popolna, a je uspevala kljubovati tako non-paperjem kot Dodiku in mednarodni skupnosti, ki bi ji delitev Bosne in Hercegovine ubila dve muhi na en mah. Rešili bi se največjega žarišča v Evropi in muslimanov naenkrat.

A nato so Američani in Britanci kreirali Trojko in jo postavili, zavedajoč se, da gre za pohlepne politične nevedneže, ki bodo v boju za obstanek na oblasti storili vse, kar zahtevata Milorad Dodik in Dragan Čović.

Zato bodo trojkaši sredi največje ustavne in političke krize od Daytona do danes izglasovali Dodikovega ministra za finance, preko katerega bo vodja SNSD-ja kasneje imel možnost nadzorovati tokove proračunskega denarja in izsiljevati.

Ker se pogosto obnašajo, kot da so neumni, in sprašujejo, kaj so to predali Dodiku, jim tukaj jasen primer. Z Dodikom so namestili Rista Zarića (rusko-srbskega igralca) v Obveščevalno-varnostno agencijo (OSA), SDA pa jim tega ni dovolila, čeprav je bila v oblasti s SNSD-jem. SDA ni dovolila niti SPS, niti nekaterih položajev po globini, zato je jasno vidna razlika v poti gibanja Trojke in SDA. In da omenimo, Zarić je zelo hitro z Almirom Džuvo (direktorjem OSA) izposloval odpravo embarga na vstop osebam, nevarnim za nacionalno varnost BiH.

Amidžić je nevaren za proračun Bosne in Hercegovine. Brez proračuna pa se ustavijo vsi procesi, tudi evropski reformni, kar je bila največja krinka, s katero so kreatorji sedanje državne oblasti poskušali upravičiti koalicijo, ki je Bosno in Hercegovino popeljala na rob razpada.

Roke imajo dovolj, in to je očitno edino, kar je najpomembnejše tako Trojki kot Dodiku in Čoviću, saj tako vsak iz svojega kota in s svojimi interesi ohranja položaje.

Problem je le, da je položaj Trojke v trojici najslabši, tja pa so se sami pripeljali s podaniškim odnosom do partnerjev. Ta Trojka, tudi če je imela na začetku nekaj drznosti za nasprotovanje, je zdaj le čisti prevodnik za politične vode, ki želijo utopiti Bosno in Hercegovino.

Njeni partnerji Dodik in Čović imajo absolutni nadzor nad državno vlado in vsemi institucijami po vertikali in horizontali, z imenovanjem Amidžića pa bo to dopolnjeno do samega vrha. Kajti največ, kar so trojkaši ustavili Dodika, je bilo, ko so ciljali na fotelje, ki jih je vodja SNSD-ja že rezerviral. Vendar, teden prej ali kasneje, rezultat je enak. Tako da, če se zgodi čudo in Amidžić jutri ne bo sprejet, bo tam najkasneje čez mesec dni.

Torej, do konca mandata sedanje oblasti, ne glede na to, ali se bo zgodil čez tri mesece ali tri leta, bodo partnerji v separatizmu Dodik in Čović imeli proste roke, da dokončajo zgodbo z Bosno in Hercegovino.

In ta zgodba, kot sem že rekel, ima samo en konec – izginotje države Bosne in Hercegovine s tisočletno zgodovino in izginotje muslimanov s teh prostorov. Kar niso dosegli z orožjem, so danes separatisti dosegli v zakonodajni, sodni in izvršni oblasti.

In prišel bo dan, ko bo Trojka spoznala, kaj je izročila, a to ne bo več pomembno. Ne bo več foteljev, ker ne bo države.

Ostalo bo le eno vprašanje – ali so državo prodali zavestno ali iz neznanja! Odgovorov pa ne bo več imel kdo iskati!

Iskali smo, dobili smo, izgubili smo! Spoznali bomo, ko bomo pri Sebilju slišali pomoz Bog, junaci!