Težke obtožbe v EP: "Srbija želi denar, ne EU"

(Patria) - Razmere v Srbiji so se v zadnjem letu dodatno poslabšale, članstvo v EU je le deklarativni cilj, zato bi bilo treba razmisliti o ustavitvi finančne pomoči tej državi, je bilo slišati med razpravo na zunanjepolitičnem odboru Evropskega parlamenta.

- Na žalost so se reforme Srbije, povezane s pristopom k EU, v glavnem znatno upočasnile. Na nekaterih področjih so celo nazadovale, kar je še posebej vidno na področjih vladavine prava in demokratičnih standardov kot sistema - je dejal parlamentarni poročevalec za Srbijo Tonino Picula ob predstavitvi osnutka svojega poročila o napredku Srbije.

Picula pravi, da skupni tempo pristopnega procesa že leta stagnira, kar je posledica omejenega napredka v dialogu s Kosovom, nenehnega neskladja s skupno zunanjo in varnostno politiko EU, splošnega pomanjkanja resnične politične volje za napredovanje, pogoste retorike proti uradnikom EU, poslabšanja pogojev za svobodno delo medijev in civilne družbe ter ignoriranja priporočil za reformo volilnega procesa.

Hrvaški poslanec je kritiziral tudi "akterje" v EU, ki so Srbiji leta popuščali v imenu stabilnosti.

- Politika spregledovanja in forsiranja stabilnosti kot alibija s strani nekaterih evropskih akterjev ni prinesla rezultatov pri transformaciji države, temveč jo je na žalost le oddaljila od članstva - poudarja Picula.

Poudarja, da kljub temu, da je Srbija uradno razglasila članstvo v EU za strateški cilj, za to ni potrditve v praksi, navajajoč kot primere nevključenost predsednika Aleksandra Vučića na vrh EU - Zahodni Balkan decembra lani ter njegovo udeležbo na vojaški paradi v Moskvi maja lani.

Picula je navedel tudi, da so dobri sosedski odnosi pomemben vidik približevanja Evropski uniji.

- V tem kontekstu se od Srbije pričakuje, da bo aktivneje in konstruktivneje sodelovala pri ugotavljanju usode pogrešanih oseb v vojnah na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu. Prav tako pozivam pristojne v Srbiji, da sodelujejo s pravosodnimi organi držav članic pri pregonu vojnih zločinov iz devetdesetih - je dejal Picula.

Izjemno oster je bil avstrijski poslanec iz liberalne skupine Renew Helmut Brandstaetter.

- Prepričan sem, da srbska vlada ne želi vstopiti v Evropsko unijo, želi si le denar od EU - je dejal Brandstaetter in dodal, da ne bi smeli dajati denarja vladi, temveč ga nameniti organizacijam civilne družbe.

Opozoril je tudi, da se srbski uradniki pred ljudmi hvalijo, da dajejo denar za različne namene, gre pa pravzaprav za evropski denar.

- Evropska unija je dovolj neumna, da tja daje denar, nato pa niti ne pazi, kaj z njim počne - je poudaril Brandstaetter.

Podobno oceno je podal tudi Picula: "Vprašljivo je, koliko je ta stagnacija pa celo nazadovanje Srbije na evropski poti komplementarna z izplačili iz Načrta rasti EU".

Več poslancev je v razpravi poudarjalo, da je bila delegacija Evropskega parlamenta nedavno v Beogradu v provladnih medijih pričakana izjemno sovražno, negativne komentarje pa so dajali tudi predsednik Vučić in predsednica parlamenta Ana Brnabić.

Še posebej je bil napadan poročevalec Picula, kateremu so kolegi izrazili solidarnost.

Hrvaška poslanka Željana Zovko (HDZ/EPP) je pozvala "državljane Srbije, naj pokažejo svojo resnično proevropsko vero in pozovejo vlado k odgovornosti, saj to, kar se dogaja Srbiji, ni proevropsko".

Rekla je, da imata Srbija in njeni državljani priložnost končno obračunati s preteklostjo, odpreti arhive, povedati, kaj se je zgodilo s pogrešanimi osebami.

Davor Ivo Stier (HDZ/EPP), poročevalec poslanske skupine ljudske stranke za Srbijo, je prav tako ocenil, da se Srbija še naprej oddaljuje od evropske poti in postaja varnostna grožnja na jugovzhodu Evrope.

- Družba v Srbiji je polarizirana in globoko razdeljena, želja po vstopu v EU pa ostaja deklarativna, medtem ko se oddaljujejo od evropskih vrednot, zlasti glede svobode združevanja ter medijske in akademske svobode.

Pri tem se Srbija zavrača jasno uvrstiti s evropsko zunanjo in varnostno politiko ter hkrati krepi vojaško sodelovanje z Rusijo in Kitajsko ter nabavlja ne le obrambne sisteme, temveč drago in sofisticirano ofenzivno orožje, kot so kitajske nadzvočne rakete - je dejal Stier.

Obrnil se je tudi na položaj narodnih manjšin v Srbiji in poudaril, da se je status madžarske skupnosti znatno izboljšal, medtem ko še vedno ostajajo znatne težave pri spoštovanju pravic drugih manjšin, kot so romunska, bolgarska in hrvaška.

Edine pohvale v razpravi je Srbija prejela od poslanke Annamarije Vicsek iz Vojvodine, ki je v Evropski parlament vstopila na listi madžarske vladajoče stranke Fidesz, ter Grzegorza Brauna iz poljske skrajno desne stranke Konfederacja.

Vicsek je dejala, da Piculino poročilo "ni kritika, ampak politična sodba", da v besedilu ni priznanja za pozitivno, negativne stvari pa se prenapihujejo.

Poljski poslanec Braun je dejal, da je bila v razpravi pokazana prezir in občutek superiornosti do Srbije.

- Ne želim biti eden od samooklicanih učiteljev demokracije, raje bi vsem priporočil, naj drugi živijo, kakor želijo, Srbiji pa ne bi priporočil, naj se pridruži Evropi - je dejal Braun, ki je svoj nagovor zaključil s stavkom "Kosovo je Srbija".

Picula je v zaključnem nagovoru dejal, da iz razprave poslancev izhaja, da je pot Srbije proti Evropski uniji v resni nevarnosti, predvsem zato, ker njena vlada nenehno in namerno odriva ob stran skorajda vsak ključni vidik pristopa, potreben za napredek.

Dodal je, da ima Srbija kot država kandidatka za članstvo znaten vpliv v regiji Zahodnega Balkana, tako da njeno notranje stanje vpliva na celotno politiko širitve.

Člani odbora imajo rok do 9. aprila za predložitev amandmajev. Pričakuje se, da bo odbor o poročilu glasoval 3. ali 4. junija, nato pa bo poslano na razpravo na plenarni seji.