Svetost laži - Nova objava u svetoj zemlji

Piše: Sead Alić

Cionisti so v Sveti deželi razglasili svetost laži. Svetu se deli z oltarjev globalnih medijev. Njeni duhovniki so politiki zahodnih držav, izbrani z mediokratsko večino in njihova naloga je ohranjati to svetost laži pri življenju. Za vsem stojijo globalni finančni igralci, saj sta vpliv globalnih medijev in kapitala že zdavnaj izničila tisto malo sprejemljive demokracije kot najmanj slabe rešitve političnega organiziranja družb. Interes teh igralcev za nakup Palestine razkriva njihove verske korenine, mitologijo, metode, nečlovečnost in pripravljenost na
vedno dvojno igro.

Stoletna vojna v Palestini je le privajanje sveta na nove lastnike zemlje, za katero so se odločili najbogatejši ljudje na svetu. Osvajanje vse večjega odstotka palestinskega ozemlja po vsaki novi vojni ali uporu je dejstvo, ki priča o dobro in spretno pripravljenih zankah zahodnih imperialnih jamcev.

Višji čin politika-duhovnika, večja in vplivnejša je laž, ki jo izreče. Bolj ko je ta laž nesmiselna, večji napor morajo vložiti tiskarji v medijih, da iz neumnosti ustvarijo nekaj na videz prebavljivega.
Pojmi se med potjo preoblačijo, hipnotizirani nemočni potrošniki medijev pa se med potjo prilagajajo.

Laž se danes večinoma opravičuje z 'političnim interesom'. Politični interes je nekaj, ovito v svetost laži, česar se ne sme dotakniti.

Beseda politika, za katero se skrivajo duhovniki laži kot nove svetosti, je postala izgovor za prevaro, neizpolnjevanje besed, neupoštevanje sprejetih obveznosti, mednarodnih pogodb. Politika je postala kult svete laži, ki svojim duhovnikom obljublja delež v sveti vsemogočnosti kapitala in podporo pri težkih ekonomskih, političkih in podobnih težavah z lastno čredo.

Laž je z neposredno objavo ubijanja enega naroda, prav v Sveti deželi, postala konstanta doline hinavščine.
Laž je postala opora lažnega sistema vrednot, v katerega skoraj nihče več ne dvomi. Laž je dovolj močna, da ubije vsak poskus resnice.

Laž je resnica našega časa in to resnico je treba vrniti negativnim utopijam, kamor spada.

Zamyatin, Orwell, Huxley na žalost niso mogli predvideti moči Zla, ki poveže hkrati globalni kapital, mite Objave, globalne medijske oltarje, birokracijo in enotnost duhovnikov ter občutek nemoči novih vernikov novih bogov.

Resnica je tekač na dolge proge. Razporeja moči. Resnica je maratonec, ki morda nostalgično gleda tekače na kratke proge, tekače na en ali nekaj političnih mandatov. Toda tudi laž se je privadila tehniki maratona. Dolgoročni načrti, velike 'resnice' in kratke laži… Laž, ki jo vsakodnevno plasira politična administracija cionističnih naseljencev (ki se niso potrudili niti določiti svojih meja, niti dati Palestincem volilne pravice v tem prividu
skupne države, niti možnosti sodelovanja pri oblikovanju oblasti) – ta laž je presegla bolj ali manj vse, kar je bilo do zdaj iz politike plasirano v družbeno življenje katerekoli države na svetu v kateremkoli času.

Zdi se pretirano, a nobena politična oblast se ne bi nikoli upala ob toliko komunikacijskih sredstvih, ob takšni hitrosti komunikacije, toliko satelitov, globalnih medijskih hiš, mobilnega komuniciranja, se torej nikoli ne bi upala početi tisto, kar počne cionistična oblast v okupirani Palestini, razen če večina teh 'podaljškov' ne pripada njim ali njihovim lastnikom, ali medijskim asistentom v svetu globalnih masovnih laži.

Nekoč se je namreč, pogojno rečeno, dalo lagati skrito. Bilo je v časih komuniciranja z pismi, telefonom, ter obveščanja državljanov s časopisi, ki so bili vedno cenzurirani in so počasi prihajali do svojih bralcev. Danes pa smo v situaciji, da na svojih majhnih mobilnih telefonih (kljub vsem oblikam cenzure) gledamo v živo dokaze o lažeh Netanyahua in njegove politične spremljevalke. Cionisti ubijajo novinarje.

Otroci postajajo državljani- novinarji.

Cionisti, kot nacisti, izbirajo, katere televizijske postaje se lahko gledajo v njihovi cerkvi. Nacisti so ubijali tiste, ki so poslušali 'napačne' radijske postaje. Nacicionisti ubijajo, izstradajo, izganjajo… vse po vrsti.

Al Jazeera je nov primer. Dotaknila se je 'svetosti' svetega cilja in prikazovala posnetke resnice, tega največjega konkurenta cionistične cerkve laži. Drugo mnenje ni zaželeno. Nasprotnika je treba izločiti s terena. Zmaga bi potem verjetno morala biti zagotovljena.

Toda ne pomaga niti cenzura. Ne pomagajo niti očitne laži. Bog, ki ga Netanjahu časti, je obsojen na novo izgnanstvo. Tisti, ki drugega in drugačnega ne doživlja kot svojega brata, je obsojen na večno iskanje tistega, česar se ne da najti, ker ne obstaja. Dežela, v kateri bi živeli samo cionistični bratje, bi bila kamenček v vesolju in bi se imenovala Šparta. Dežela brez drugih je laž, ki se je s posredovanjem mita, kapitala in medijev ustoličila kot mogoča, z orožjem vzpostavljena resnica.

Aroganca ubijanja bo tej laži sodila.

Ubijanje palestinskega naroda se prenaša v živo. Otroci umirajo od lakote v taborišču, kamor nihče ne sme prinesti hrane. Občasno spuščanje kakšnega tovornjaka je cinično posmehovanje ideji humanitarne pomoči. Bestialnost cionizma (nacionizma) je že zdavnaj presegla vse meje. Velikokrat so bili obstreljeni medicinski konvoji, ki so se gibali po odobrenih poteh. Toda tisto, kar se je zgodilo s humanitarci organizacije World Central Kitchen, kaže količino arogance, ki razgalja vse dobro skrojene laži, vse cenzure, vsa opravičila kupljenih novinarjev in laži vseh medijev, katerih poročanje je finančno usklajeno.

Znano je, a na kratko: potem ko so raztovorili okoli 100 ton pomoči, so tri vozila (uredno označena) krenila po trasi (usklajeno z navodili IDF-ja). Kljub dejstvu, da je bilo vse dogovorjeno, da je bila trasa označena, da so bila vozila uredno oblepljena z znaki te humanitarne organizacije – na vsa tri vozila so izstrelili granate in to ne naenkrat in na enem mestu. Granate so padle na tri vozila na treh mestih, v enem primeru pa tudi na vozilo, ki je poskušalo pomagati ranjenim ljudem te humanitarne ekipe. Cinik nad ciniki, vojaški zločinec in Hitler po Hitlerju izreče stavek, ponižujoč za človeka kot človeško bitje, za svojo vero, svoj narod, za Resnico, za Boga, na katerega se sklicuje: „Takšne stvari se zgodijo v vojni.“

Nečlovečnost Sadističnega cionizma se je nadvila nad Evropo in preostalim svetom. Na delu je skoraj neposreden prenos (na družbenih omrežjih) razstreljevanja celih vasi, bombardiranja mestnih četrti, bolnišnic, šol, verskih ustanov, pa vendar to ne povzroči reakcije sveta. Natančneje, v mnogih državah sveta potekajo množični protesti državljanov, toda pogodbe med birokratskimi strukturami onemogočajo ustrezno akcijo. Birokrati vseh držav so se združili pri onemogočanju resnice o zločinih v Palestini.

Toda ubijanje njihovih humanitarcev kot da spreminja stališča celo pri politično skorumpirani birokraciji. Začenja se razmišljati o prenehanju izvoza orožja cionistom v zasedeno Palestino. Za to prenehanje bo Avstraliji verjetno 'dovolj' uboj enega humanitarca. Ko bo ta tekst objavljen, bo verjetno že skoraj štirideset tisoč Palestincev mrtvih (od tega se nekateri še vedno vodijo kot 'pogrešani'). Štiri tisoč mrtvih in morda v tem trenutku 70 – 80.000 ranjenih, ni bilo dovolj za malo razuma pri političnih voditeljih Zahoda.

Netanyahujeva odločitev, da kaznuje tiste, ki so se upali pripeljati pomoč in tako preprečiti vse ostale, je na njegovo nesrečo povzročila prvi močan obsodbe politične birokracije. Res je, žalostne in smešne so formulacije o tem, kako se tega ne sme. To bi verjetno pomenilo, da je tisto prej – dovoljeno. Dolgo pripravljano žrtvovanje Palestine in Palestincev je del globalnega načrta najnovejše križarske vojne v Palestini. Cilj je iztrebiti, nevtralizirati, izseliti, zmanjšati na manjšino predstavnike islama v 'sveti deželi'. Vojna s pomočjo 'miru' – križarska vojna v preobleki neokolonialistične vojne za vsak ped Palestine, vse to je del strategije, ki je rasla skupaj s kapitalom najbogatejših zagovornikov cionizma.

Ideja je bila preprosta. Če se ne da kupiti dovolj parcel od Palestincev, potem se da kupiti naklonjenost politik, medijev, gospodarstev in verskih hierarhij bolj ali manj vseh držav na svetu. Po tako opravljenem poslu je bil potreben le povod, da se krene v najstrašnejši morilski pohod v Gazi, deloma pa tudi na Zahodnem bregu. Lahko se kupi država. Rashid Khalidi je v knjigi Stoletna vojna proti Palestini spomnil, kako zgodaj se je družina Rothschild vključila v delo organizacije z indikativnim imenom 'Judovsko kolonizacijsko združenje'. Akumulirano bogastvo je omogočilo takšne vplive, da se je lahko kupila – država. Seveda ob vseh političnih, medijskih, izsiljevalskih in drugih igrah na svetovnem odru lažne politike, torej politike kot trgovine*.

Tako kot so nekoč judovske svetovne organizacije izsiljevale Švicarske in nemške banke ter na holokavstu zaslužile milijarde, je na podoben način, s sklicevanjem na holokavst, še enkrat izvedena ista prevara. Žrtve holokavsta so bile tretjič umorjene. Tokrat so bile umorjene, ker je njihova žrtev izkoriščena kot opravičilo za ubijanje naroda Palestine.

Norman Finkelstein v knjigi Industrija holokavsta pojasnjuje: „Resnično, holokavst se je izkazal kot nepogrešljivo ideološko orožje. Z njegovo uporabo se je ena največjih vojaških sil, z zastrašujočo bilanco kršitev človekovih pravic, spremenila v državo 'žrtev', najuspešnejša etnična skupina v ZDA pa je na podoben način dosegla položaj žrtve“*.

Zanimivo je, da v prvih letih po II. svetovni vojni med ameriškimi Judi ni bilo ne pobud ne zanimanja za pogovor o Palestini. Le redki so odpotovali v to daljno mitsko deželo. Razlog Finkelstein vidi v ameriški ideji privabljanja Nemčije, nato pa cele Evrope v zavezništvo proti Sovjetski zvezi oziroma Rusiji. Ko je bilo to zavezništvo vzpostavljeno in ko sta Nemčija in preostala Evropa padli pod močan vpliv Amerike, je proril poslovni živčni center ameriških judovskih poslovnežev. Videli so svojo priložnost, da unovčijo grozote, skozi katere je šel judovski narod.

Se nadaljuje ....

____________________________________________________

*Rashid Khalidi The Hundred Years' War on PALESTINE A History of Settler Colonial Conquest and Resistance, 1917-2017 str. 20

*Norman G. Finkelstein: Industrija holokavsta. Razmišljanje o izkoriščanju judovske patnje, Zagreb, 2006., str. 19