Vsak enajsti človek na svetu je lačen

(Patria) - Vsak enajsti človek na svetu je lačen. Podnebna kriza, vojne, neenakost in zmanjšana sredstva ogrožajo dosedanje uspehe v boju proti lakoti.

To je navedeno v letnem poročilu nemške organizacije za pomoč lačnim (Deutsche Welthungerhilfe) za leto 2024, predstavljenem včeraj v Berlinu, poroča Deutsche Welle.

Kljub vsem težavam ta zasebna humanitarna organizacija, ki se opira na državno podporo in donacije, poskuša vliti upanje.

- Naš cilj, svet brez lakote, je še vedno dosegljiv, vendar le, če bo prioritetna, politična volja in dovolj financirana - sporočajo iz te organizacije.

Pogled na realnost pa kaže, da trend že leta gre dramatično v nasprotno smer - na svetu 733 milijonov ljudi trenutno trpi zaradi kronične podhranjenosti.

Od leta 2019 se je ta številka povečala za 152 milijonov. In situacija se bo verjetno še poslabšala, saj sta ZDA in Nemčija, najpomembnejši donatorski državi, občutno zmanjšali svoje proračune za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.

- Rezi v proračunu stanejo človeška življenja. Kar na papirju izgleda kot varčevalni ukrep, za milijone ljudi pomeni lakoto, beg ali celo smrt - pravi predsednica organizacije za pomoč lačnim Marlehn Thieme.

Odstranjevanje lakote mora ostati politična prioriteta, zahteva glede na vse več vojn in kriz. Posebej so prizadeti Palestinci v Gazi in ljudje v Sudanu.

Tam, pa tudi v drugih regijah, se humanitarnim organizacijam vse bolj omejuje dostop, kritizira generalni sekretar organizacije za pomoč lačnim Mathias Mogge.

Humanitarna situacija v Gazi spada med najhujše, kar jih je videl v več kot 30 letih dela.

Glede na poročilo je bilo več kot 90 odstotkov ljudi pregnanih od začetka vojne med teroristično organizacijo Hamas in Izraelom. Skoraj dva milijona ljudi konec leta 2024 je bilo odvisnih od pomoči v hrani, 345.000 pa jih je bilo na robu smrti od lakote.

- Celo znanstveniki organizacije za pomoč lačnim niso imeli več kaj jesti. Vreča 25 kilogramov pšenice stane 520 dolarjev. To je znak, da preprosto ni več ničesar - pravi Mogge.

Za razliko od Gaze, o trpljenju ljudi v Sudanu je zelo malo slik.

- Tja nihče ne prihaja, zato se o tem tudi malo sliši - opisuje Mogge razliko v medijskem poročanju. Prav to je pogosto sprožilec za ukrepanje organizacij, kot je Svetovna organizacija za pomoč lačnim.

Že od aprila 2023. sudanska vojska vodi srdite boje s paravojaško skupino, ki sebe imenuje "Rapid Support Forces".

Več kot enajst milijonov ljudi je v begu znotraj države. Okoli 25 milijonov, po podatkih Združenih narodov (ZN), potrebuje humanitarno pomoč, kar je približno polovica prebivalstva.

V Sudanu je delo humanitarcev, po Moggeovih besedah, nevarnejše kot drugod.

- Še vedno imamo zaposlene na terenu, ki se delno morajo skrivati. Vsakič, ko pridemo do hrane, ki jo lahko razdelimo, se zaposleni zberejo in poskušajo organizirati delitev - govori Mogge.

Ampak ni se samo v Sudanu pogosto prepozno reagiralo na prihajajoče katastrofe, samokritično priznava generalni sekretar. Zato je organizacija vzpostavila sistem predvidevanja humanitarne pomoči, da bi lahko hitreje reagirala na krize in vojne, pa tudi posledice podnebnih sprememb.

- Takrat se vnaprej izplačajo sredstva pomoči, da ljudje ne izgubijo vsega, kar posedujejo - živino, denar in kmetijske pripomočke, temveč da to, kolikor je mogoče, obdržijo, in da po katastrofi ne morajo ponovno začeti od nič - pojasnjuje Mogge.

Še eno krizno žarišče za organizacijo za pomoč lačnim je Sirija, kjer je humanitarna situacija tudi po spremembi oblasti decembra 2024 še vedno katastrofalna.

Skoraj 15 milijonov prebivalcev si ne more zagotoviti zadostne prehrane brez pomoči. Gospodarstvo je po 14 letih državljanske vojne popolnoma uničeno. Primanjkuje vsega: vode, hrane, elektrike, zdravstvenih storitev, šol.

Konec leta se je cena kruha v Alepu v enem mesecu dvignila za kar 900 odstotkov, navaja se v letnem poročilu organizacije. Da bi se zagotovila oskrba, se podpira pekarne.

Sirija je ena od 37 držav in regij, kjer je organizacija trenutno aktivna. Na terenu sodeluje z več kot 300 partnerji.

Za svoje delo je imela ta nemška organizacija, ustanovljena leta 1962, v letu 2024 na voljo okoli 384 milijonov evrov. Od tega je skoraj 87 milijonov prišlo iz donacij.

Največji prispevek, v višini 147 milijonov evrov, je prišel od nemškega Ministrstva za razvoj. Preostanek so prispevale mednarodne institucije, vključno s Svetovnim programom za hrano ZN in Evropsko komisijo.

Osrednji stavek v letnem poročilu se glasi: "Lakota in nasilni spopadi so tesno povezani: brez zagotovljene oskrbe s hrano je težko doseči mir, brez miru pa je skoraj nemogoče premagati lakoto."

V tem kontekstu predsednica organizacije Marlehn Thieme poziva mednarodno skupnost in nemško vlado, naj končajo spopade s političnimi pobudami in diplomatskimi rešitvami.

- Vlaganja v orožje sama po sebi ne prinašajo varnosti - poudarja, aludirajoč na globalno močno rastoče vojaške izdatke.

Tudi Nemčija načrtuje povečanje svojega vojaškega proračuna z dva na pet odstotkov BDP-ja. Medtem ko se bo ta proračunski postavka srednjeročno več kot podvojila, naj bi humanitarna nujna pomoč, ki jo financira Ministrstvo za zunanje zadeve, za leto 2025 prepolovila - na milijardo evrov.

Hkrati odhodki za razvojno sodelovanje padajo pod ciljno raven 0,7 odstotka, ki je postavljena kot obveznost.

"S tem zvezna vlada ne odstopa le finančno, ampak tudi politično od mednarodnih obveznosti," je kritizirala Organizacija za pomoč lačnim na svetu skupaj z organizacijo za pomoč otrokom Terre des Hommes že junija.

Za zdaj ni nobenih znakov, da bi se ta situacija lahko spremenila.