SUROVOST POVRATNIŠKEGA ŽIVLJENJA Kasumovići edini v Kutuzeru, zdaj nimajo vode, pristojne oblasti jih ne zanimajo - oni si želijo prazne vasi!

(Patria) - Kako težko je povratniško življenje in 27 let od začetka uresničevanja Aneksa 7 pričajo prebivalci vasi Kutuzero, oddaljene 28 kilometrov od Srebrenice. V tej odročni vasi živita dve osebi, stara mama Timka Kasumović in njen sin Fejzo.

Timka Kasumović: Ubili so ji sina, moža in tri brate

V celi vasi, ki je bila med agresijo porušena, živita le še onadva. Stara mama Timka je stara 79 let in je zdaj prisiljena, poleg vseh težav, ki jih imata, hoditi kilometre daleč, da prinese vodo za družino in živino.

Pred mesecem dni jim je namreč crknila črpalka za vodo, zato so prisiljeni vodo nositi na hrbtu kilometre daleč. Kot so povedali za Patrijo, so se obrnili na pristojne v Občini Srebrenica, vendar njihove prošnje in pomoči niso upoštevali.

„Preprosto nimajo posluha za nas,“ pravijo Kasumovići.

V genocidu, ki ga je zagrešila Vojska Republike Srbske, so stari mami Timki ubili sina, moža in tri brate, in to so rane, ki se ne bodo nikoli zacelile. Surovost življenja udarja z vseh strani, ta zaselek brez dostopnih poti, odrezan od sveta, pa je živ prav zaradi družine Kasumović, ki se je vrnila leta 2003.



Redkokdo ju obišče, največ humanitarni delavci, ki skušajo vsaj malo ublažiti vso surovost, ki jo čutita mati in sin.

Želita si imeti vodo, zlasti v zimskih razmerah, ko je oskrba trikrat večja, saj je težko hoditi tudi brez bremena, kaj šele s kanistri vode na hrbtu.

Odročna vas Kutuzer

Voda je vir življenja, morda pa je prav v tem vzrok za malomarnost pristojnih iz Občine Srebrenica, saj bi težki življenjski pogoji lahko odgnali tudi pogumne Kasumoviće iz Kutuzera, ki bi ostalo prazno, če bi odšli, samo zidovi in porušene hiše bi pričali, da je tu nekoč bilo srečno življenje.

(A.Č.Z.)