Sodišče BiH spremenilo sodbo: Poslovnik VSTV-ja je vendar skladen z zakonom!

Napisal: A. Čorbo-Zećo

Žalbeno upravno sodišče Sodišča BiH v sestavi Mirsada Džindo, Zvjezdana Antonović in Redžib Begić je ugodilo zahtevku za zaščito zakonitosti in spremenilo sodbo upravnega senata Sodišča BiH z dne 12. junija 2024, tako da se zavrne zahtevek tožnika Arbena Murtezića za oceno ustavnosti splošnega akta člena 49. odstavka 5. točke b in c Poslovnika Visokega sodnega in tožileckega sveta.

Sodba Žalbenega upravnega sodišča

Spomnimo, s sodbo upravnega senata Sodišča BiH je bil ugoden zahtevek za oceno zakonitosti splošnega akta in je bil razveljavljen določba, ki se nanaša na razpise, natančneje na način izbire kandidatov za nosilce pravosodnih funkcij, ki bodo povabljeni na razgovor, kar implicira diskriminacijo.

Gre za člen 49. odstavek 5. točki b in c.

(5) Ne glede na število točk, doseženih po kriteriju strokovnosti, kandidat ne bo povabljen na razgovor, če je:

a) v sodišču oziroma tožilstvu, za katero se je prijavil na položaj nosilca pravosodne funkcije, zaposlen njegov krvni sorodnik v ravni liniji brez omejitev, v stranski liniji do četrtega stopnja ali zakonec oziroma zunajzakonski partner ali sorodnik po zakonu oziroma sorodnik zunajzakonskega partnerja, do drugega stopnja;

b) nosilec pravosodne funkcije, na položaju, s katerega se prijavlja, pa je preživel manj kot pet let, šteto do dneva izteka roka za vložitev prijav;

c) predsednik sodišča ali glavni tožilec, prijavil pa se je na prosto mesto med trajanjem prvega mandata, na katerega je bil imenovan;

d) če je zajet s pravili iz člena 48. tega poslovnika, šteto do dneva izteka roka za vložitev prijav.

Arben Murtezić, direktor Centra za izobraževanje sodnikov in tožilcev Federacije, je konec lanskega leta vložil zahtevek za oceno zakonitosti določb Poslovnika te sodne instance, ker ne glede na število točk, doseženih po kriteriju strokovnosti, kandidat ne bo povabljen na razgovor, če je: nosilec pravosodne funkcije, na položaju, s katerega se prijavlja, pa je preživel manj kot pet let, šteto do dneva izteka roka za vložitev prijav; predsednik sodišča ali glavni tožilec, prijavil pa se je na prosto mesto med trajanjem prvega mandata, na katerega je bil imenovan.

Murtezić je menil, da te določbe diskriminirajo sodnike in tožilce v primerjavi z odvetniki, notarji in drugimi pravniki, ki niso nosilci pravosodnih funkcij.
Kljub temu je Žalbeno sodišče po tem, ko je pravobranilka BiH Almina Pilav vložila zahtevek za zaščito zakonitosti, spremenilo sodbo.

V obrazložitvi je navedeno, da je utemeljen ugovor tožene stranke kot tudi vložnika zahtevka za zaščito zakonitosti glede pomanjkanja aktivne legitimacije Arbena Murtezića za sprožitev konkretnega upravnega spora.

„Zato je Žalbeno upravno sodišče ugodilo zahtevku za zaščito zakonitosti in spremenilo izpodbijano odločbo tako, da je zavrnilo zahtevek Murtezića, ker ni pooblaščen za sprožitev postopka ocene zakonitosti splošnega akta, ki ne krši njegove pravice ali neposrednega osebnega interesa, temelječega na zakonu“, je navedeno.