Sodišče BiH zavrnilo zahtevo sodnice Curović za združitev primerov 'Lučarević' in 'Ganić in drugi'

Avtor: A. Čorbo-Zećo

Sodišče Bosne in Hercegovine je kot neutemeljen zavrnilo predlog za združitev kazenskega postopka v primeru proti obtoženemu Kerimu Lučareviću s primerom, ki se vodi proti obtoženemu Ejupu Ganiću in drugim, bolj znanim kot 'primer Dobrovoljačka'.

Ta predlog je podala sodnica Tanja Curović, sicer predsednica senata v primeru, ki ga vodi Sodišče proti Kerimu Lučareviću, in članica senata v primeru Ejup Ganić in drugi.

Ta predlog, ki je bil ocenjen kot neutemeljen, je podprl tudi vodilni tožilec Mladen Vukojičić, vendar so obrambe izrazile izrecno nasprotovanje združitvi teh dveh primerov.
Tako je Lejla Čović, odvetnica Ejupa Ganića, poudarila, da nasprotuje predlogu za združitev postopka, saj je to v nasprotju s pravico obtoženih do učinkovitosti in ekonomičnosti kazenskega postopka. V tem smislu je zagovornica poudarila, da je vodenje kazenskega postopka v primeru proti Ejupu Ganiću in dr. oteženo, da je od začetka glavne obravnave oktobra 2022 zaslišanih le 4 prič, ter da bi združitev z Lučarevićevim primerom prispevala k dodatnemu zavlačevanju.

Obrambe so v izjavah navedle, da so izvedenci ocenili, da obtoženi Lučarević lahko sodeluje na sojenju le eno uro, in da bi pri takšnem intenzitetu postopek trajal najmanj 10 let.

Sicer je ta primer Dobrovoljačka produkt srbskih zahtev, ki se že leta niso odpovedale procesu, kljub dejstvu, da je bil primer v Haagu zaključen z ugotovitvijo, da je bila kolona JLA v Dobrovoljački legitimni vojaški cilj!

Obtoženi v primeru Dobrovoljačka so uradno vložili zahtevo Visokemu sodnemu in tožilstvu za zaščito pred samovoljnim ravnanjem tožilstva BiH dne 3. junija 2022, do danes pa niso storili nobenega konkretnega koraka v zvezi s to prijavo, razen da so prejeli pritožbe.

V konkretnem primeru se VSTV prosi, da preuči ravnanje tožilcev, ki so vložili obtožnico v tem primeru, in to kljub številnim odločbam mednarodnih sodišč (sodišča v Londonu in na Dunaju pri odločanju o izročitvi posameznikov, ki so jim bila očita dejanja v zvezi s tem primerom) in drugih mednarodnih organov (tožilstvo Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo), nato pa kljub številnim zbranim dokazom, na podlagi katerih je prav tožilstvo BiH (mednarodni tožilci) sprejelo odločitev o nesklenitvi preiskave (niso izpolnjeni elementi kaznivega dejanja in ni dokazov, da so takrat osumljeni storili kazniva dejanja).

„Morda ravnanje posameznih tožilcev ne bi bilo sporno, če ne bi v celoti zanemarili že izvedenih dokazov, očitno tudi izvedenskih mnenj, in odredili povsem nova, zelo vprašljiva in sporna, si bomo upali reči tudi „naročena“ izvedenska mnenja, iz katerih izhaja tendenciozno ravnanje, brez podlage v predpisih in dokazih.

In prav na podlagi takšnih izvedenskih mnenj, ob popolnem zanemarjanju že zbranih dokazov, so tožilci pod vodstvom Milanka Kajganića odločili vložiti obtožnico v tem primeru, celo v odnosu na osebe, ki nikoli prej v 30 letih niso bile predmet suma. Vse to je bilo izvedeno brez kakršne koli konkretne obrazložitve“, je med drugim navedeno v pritožbi.

Sicer pa tožilstvo v tem primeru trdi, natančneje dokazuje, da Alija Izetbegović ni bil ujet in da kolona JLA, ki se je premikala po Dobrovoljački, ni bila legitimni vojaški cilj!