Kaj počneta bošnjaška ministra Konaković in Helez: Ko izstrelita neumnosti, najdeta rešitev – pokličimo Schmidta na pomoč!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Ali veste, kaj počne bošnjaški minister v Svetu ministrov?

Sedí v pisarni... razmišlja... in si izmisli: ‘Veš kaj? Pokličimo Schmidta! On bo to bolje. Naj on napiše ali spremeni zakon, naj on ukaže, jaz pa bom samo rekel: podpiram.’"

In veste, kaj še počne? Piše odredbe. A pazite zdaj – odredbe, ki jih ni treba izvršiti. Napiše odredbo, jo prilepi na zid, pošlje medijem in reče: Tukaj, jaz sem ukazal!

Dan pozneje se mora dodatno osramotiti, ker odredbe nihče ni vzel resno.

In tako ima načrt B, C in D... A, načrt A je vedno enak: Pokličimo Schmidta in mednarodno skupnost, naj oni delajo, jaz pa bom na koncu rekel: ‘Eto, hvala, bil sem konstruktiven dejavnik.’

Zveni kot vic, kajne?

Na žalost Bosne in Hercegovine ni vic, niti ni smešno, ampak drama z zelo verjetnim tragičnim koncem za državo.

Ko jih izvolijo in ko se zavejo višine plače in udobja fotelja, se počešejo, obljubljajo vse mogoče, igrajo modre in pametne, ko pa začnejo delati, vsi ostali v državi molijo Boga, da jih pošlje na bolniško, ker bo tako škoda manjša.

O Helezu in njegovih obrambno-humorističnih pustolovščinah nam ni treba preveč besediti, preveč prostora je že porabil.

No, še en satirično-diletantski junak te zgodbe izstopa in medijsko promovira svoje politične neumnosti. Elmedin Konaković, dolgoletni PR političnega projekta nekdanjega veleposlanika ZDA Michaela Murphyja in bošnjaških kvislingov. Dve leti nam je ta satirična politična pojava pripovedovala o evropski poti, soglasju, dogovoru, vseobsegajoči ljubezni in prijateljstvu med sarajevsko Trojko, Draganom Čovićem in Miloradom Dodikom.

Na kako visoki ravni je bilo navdušenje in kako je vse to zatemnilo že tako kvislinški razum, da je Trojka pristajala na ponarejene zakone, vse zato, da bi Murphy, delegacija EU in dobro oblečeni bruseljski ‘ojebine’ pripovedovali ubogemu bosanskemu narodu zgodbo o velikih uspehih in reformatorjih, sestavljenih po vzoru Neletovih nadrealistov.

A potem se je začela vojna! Ne strelja se, a tudi to ni izključeno.

Tisto, kar je že zdavnaj počilo, če je bilo sploh kdaj celo, je orientacijska smer sarajevskih trikolorjev, ki so po dveh letih služenja interesom Čovića in Dodika spoznali, da jim zgodba “za vse je kriva SDA” ne uspeva več, zato so naglo potegnili ročno zavoro.

Neizogibno je pri potegu ročne zavore v nepripravljenem scenariju prišlo do težkega prevračanja, ki je ogrozilo ne le politične, ampak v veliki meri tudi varnostne razmere oziroma stabilnost Bosne in Hercegovine.

Mi bomo z bagrom, mi bomo z gumico, širi se front proti Dodiku, sledijo sankcije... Konaković in njegovi pajdaši so si predstavljali scenarije, v katerih bo nekdo reševal tisto, kar so oni nepremišljeno potisnili v težave.

Čas je mineval, Dodikova moč se ni rušila, Čović je postajal močnejši, Trojka pa se je čudila, kako svet ni pripravljen premakniti njihovega bagra.

Danes je precej jasno, da je bager na smetišču političnih potez na tem bosanskem odlagališču, problematično pa je, da je bila država Bosna in Hercegovina privedena v hudo krizo.

In tako sedi en deževen sarajevski dan Konaković v pisarni, bere članek Istrage o njegovih botrih in prijateljih, ko mu sinne ideja: “Pa Schmidt je rešitev, kako se prej nisem tega spomnil”.

Pokliče svetovalce, naj prikimavajo njegovim neumnostim, pomisli, da je prišel do končnega odgovora, nato pa gre v medije: “Naj Schmidt spremeni Zakon o Svetu ministrov, naj on reši situacijo,” navdušeno izjavi Konaković. V sebi misleč “ko bo Švabo končal delo, se bomo mi hvalili narodu, kako smo za razliko od tistega Izetbegovića in SDA premagali Dodika”.

In gre v Dubaj, da si odpočije od tega napornega dela!

Komu je mar za državo Bosno in Hercegovino Konakoviću in njegovim pajdašem kdaj mar? Če bi jim, bi že takrat, ko je Schmidt uzurpiral politične pravice Bošnjakov, suspendiral Ustavo in razdrl sistem, zavrnili, da na tak način pridejo na oblast. A niso, ker so, bili so in bodo samo Murphyjeva vrtec, nedorastel političnim izzivom!