Kaj svet pričakuje v prihodnjem letu?

Napisal: Armin Sijamić

Preteklo leto bo v svetovni zgodovini ostalo zabeleženo kot eno tistih, v katerih se je zgodilo veliko pomembnega. Eden takšnih dogodkov je vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo, ki bo imela osrednjo vlogo v dogodkih, ki so se začeli v letu 2023 in se bodo nadaljevali v letu 2025.

Pred letom dni smo na tem mestu pisali o političnih in ekonomskih procesih, ki bi lahko oblikovali leto 2024. Takrat je bilo jasno, da bo to leto burno in da lahko vse, kar se bo zgodilo, doseže vrhunec v skladu z izidom ameriških predsedniških volitev, na katerih je Donald Trump premagal Kamalo Harris, potem ko se je iz tekme umaknil Joseph Biden.

/qpost/329316

Politični in ekonomski procesi, ki bi lahko oblikovali prihodnje leto

Napisal: Armin SijamićPrihodnje leto bi lahko bilo bolj burno kot leto 2023. Največje svetovne sile bodo nadaljevale s svojo politiko, medtem ko bi regionalne sile lahko še naprej pretresale trenutni red in iskale boljše položaje zase in za svoje

Trumpovo vrnitev v Belo hišo čez nekaj več kot dva tedna mnogi nestrpno pričakujejo, saj verjamejo, da bo devetinsedemdesetletni predsednik rešil njihove težave, kot da ne obstajajo interesi njegove države.

/qpost/378919

Trumpova zmaga je poziv k alarmu in spremembi politike za Zahod

Napisal: Armin SijamićZmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah bo še nekaj časa svetovna novica dneva, kar je pričakovano glede na to, da prevzema vodenje največje svetovne sile in da njegovi nastopi pritegnejo pozornost medijev

Trump bo imel polne roke dela, ko bo prevzel oblast, tri prednostne naloge pa bodo vojna v Ukrajini, vojne na Bližnjem vzhodu in krepitev položaja Izraela ter obračun s Kitajsko, ki se je začel v njegovem prvem mandatu in ki ga je napovedoval že Barack Obama.

Prednostne naloge in zavezniki

Ta seznam tem je nadaljevanje Bidenove agende, saj se vse tri dotikajo bistva ameriške strateške postavitve. Vojna na vzhodu Evrope, na mejah Nata, kot test zanesljivosti zahodnih zavezništev, je tema, ki jo mediji najbolj povezujejo s Trumpovimi prednostnimi potezami. Sam Trump je pri tem pomagal, ko je obljubil, da bo vojno zelo hitro končal.

Ni dvoma, da lahko Trump konča ali vsaj pospeši njen konec, če ustavi ameriško pomoč Kijevu. Prav tako lahko Trump podaljša trajanje vojne, če delno umakne Združene države iz te krize tako, da del obveznosti svoje države prenese na evropske zaveznike.

Torej, v pogajanjih z Rusijo Trump ne bo imel le ene možnosti načrta. To je jasno tudi Rusiji, ki si želi odpravo sankcij in se bori z ekonomskimi težavami, trenutno stanje na bojišču pa Moskvi daje upanje, da bo ukrajinska vojska uničena, preden bo rusko gospodarstvo klonilo.

Vendar Trumpu vojna v Ukrajini ni najpomembnejša. Še več, ni mu niti približno tako pomembna, kot mu je pomembno, da največji ameriški zaveznik – Izrael, dobi, kar želi na Bližnjem vzhodu. Zdi se, da bo Trumpova administracija napolnjena s proizraelskimi kadri, kot še nobena doslej v zgodovini Washingtona. Ti ljudje bodo nedvomno stali za Izraelom in mu poskušali pomagati na vse načine.

Ta pomoč bi lahko bila odločilna, saj je bil iz oblasti v sosednji Siriji odstranjen klan družine Asad in Bližnji vzhod ni več enak. Zdaj Damask upravlja Hayat Tahrir al-Sham (HTS), nekdanja sirska Al Kaida, Washington pa je v zadnjih tednih pokazal, da jim njihove storitve niso tuje.

V konkretnem primeru se od HTS-a pričakuje, da Izraela ne bo pustil pri miru, da bo napadal Iran in proiranske sile v regiji ter da bo v zameno dobil odpravo sankcij Siriji in sprejetje s strani Zahoda. Biden je to zgodbo že začel, Trump pa je v prvem mandatu pokazal, da zna igrati po teh pravilih. Spomnimo se le njegovih srečanj s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom.

Ureditev razmer na Bližnjem vzhodu, oziroma nova prerazporeditev interesnih sfer, bo pomemben del Trumpove politike. Njegov odnos do Irana in ravnanje Teherana bosta narekovala dinamiko odnosov na Bližnjem vzhodu v prihodnjem letu, Turčija pa bo igrala pomembno vlogo. Hkrati bo skupina arabskih držav z velikim zanimanjem spremljala poteze novih oblasti v Damasku.

/qpost/383914/ta-oekuje-arapski-svijet-nakon-Assadovog-pada

Kaj pričakuje arabska svet po Asadovem padcu?

Napisal: Armin SijamićBashar al-Asad je sirijska preteklost. Toda njegov odhod je začetek za nekatere druge akterje in procese. Kaj pričakujejo sosednje arabske države po Asadovem načrtu in ali je Bližnji vzhod vstopil v novo fazo, vračajoč se na post

Čeprav se zdi, da se karte zlagajo tako, da bo Zahod v celoti prevladoval na Bližnjem vzhodu, stvari stojijo drugače. Velike vojne na Bližnjem vzhodu bi odvzele ameriško pozornost s Kitajske in Peking bi dobil še več časa, da se pripravi na obračun z Washingtonom. Zato Trump potrebuje mir na Bližnjem vzhodu, Izrael pa zagotovila, da bo vodilna sila.

Evropske težave in preostali svet

Tudi v letu 2025 se bo Evropa ukvarjala z enakimi težavami kot v preteklih letih, medtem ko se bo trdno držala prejšnjih politik. Izjema je migrantska politika, ki bi lahko doživela znatne spremembe. V nasprotnem primeru se bo desnica in antisistemske stranke še dodatno okrepila.

/qpost/317919

Napoveduje Zahod konec odprtih vrat za migrante?

Napisal: Armin SijamićV zadnjih tednih je v več državah Zahoda prišlo do znatnih sprememb v obravnavi migracij, oziroma pristopu „odprtih vrat“, kjer skorajda ni meja. Celo največji zagovorniki „meja brez meja“ so se

Vendar se bo Evropa najbolj ukvarjala s Trumpovo politiko, oziroma gledala, kako zaščititi svoje interese ob nepredvidljivem stanovalcu Bele hiše. To bi lahko ustvarilo dva bloka: tiste, ki so brezpogojno za Trumpa in njegovo politiko, in tiste, ki bi želeli, da se sliši tudi glas evropskih sil.

Izven Evrope ta delitev že obstaja in štiri leta Trumpovega mandata ne bodo dovolj, da bi zlomil vse ameriške nasprotnike ali se z vsemi dogovoril. Spopad s Kitajsko, Rusijo, Iranom, Severno Korejo, Venezuelo ... še vedno ostaja v fokusu Washingtona.

Poleg tega Trumpa doma čaka boj za nov ekonomski in politični model, s katerim se bo ukvarjal milijarder Elon Musk, nato vprašanje ilegalnih migracij, zatiranje narkomanije, gradnja gospodarstva, ki bo vse manj odvisno od tujih partnerjev.

Odgovor na ta vprašanja bo pomemben tudi za Indijo – nastajajočo silo. Od tega, kako se bo Trump postavil do najštevilčnejše države na svetu, ki jo na svojo stran želita Rusija in Kitajska, bo odvisna tudi vloga BRICS-a, čigar rast si želijo številne države. Poleg omenjenih treh so tu še Brazilija, Južna Afrika, Iran, Etiopija, Egipt ..., in poskus „dedolarizacije“ svetovnega gospodarstva ter Trumpova grožnja, da tega ne poskušajo.

Muskov učinek bo zanimivo opazovati tudi v okviru političnega in ekonomskega eksperimenta, ki ga v Argentini izvaja Javier Milei, in ki za to ima podporo dela ameriške politične in poslovne skupnosti. (Ne)uspeh Mileija bo pomemben trenutek za odnose v Latinski Ameriki.

Trumpovo leto

Vse v vsem, to bi lahko bilo Trumpovo leto, oziroma leto, v katerem bo največja svetovna sila prva vlekla poteze, drugi pa se bodo nanje prilagajali in ustvarjali svojo politiko. Izkušnje njegovega prvega mandata govorijo o tem, da je zdaj z njim skoraj vse mogoče, medtem pa se je svet spremenil in to je jasno tudi Trumpu, zato uspeh kakršnekoli politike ni zagotovljen.

Tehnologija vse bolj vstopa v vse vidike našega življenja. Uporaba umetne inteligence bo letos večja kot kdaj koli prej, že pa se uporablja od najpreprostejših del, pa vse do bojišča, komunikacij, političnega boja...

Prav napredna tehnologija bi lahko pomagala svetu v boju s podnebnimi spremembami. Desetletja so bile države Zahoda vodilne na tem področju, vendar vrnitev Trumpa v Belo hišo ogroža načrt. Blago rečeno, Trumpu ni mar za podnebne spremembe.

Da nezaupanje ni prisotno le med zavezniki na Zahodu, kažejo tudi poročila tega tedna, da bo leto 2025 rekordno po porabi za oborožitev. Pričakuje se, da bo svet porabil 2,5 bilijona ameriških dolarjev, največ pa bodo prispevale Združene države, Kitajska in Rusija.

Preteklih nekaj tednov so te tri sile svetu pokazale napredne raketne sisteme (za katere Rusi trdijo, da proti njim ni obrambe), nato letala šeste generacije (za katera Kitajska pravi, da jim ni para na svetu in medtem ko rivali redko uporabljajo letala pete generacije), Trump pa je že prej napovedal osvajanje vesolja (kar bi obudilo ameriško vojsko).

V letu, ko svet gleda v Trumpa, svetovne sile gledajo v orožje kot garancijo, da bodo njihovi interesi uresničeni. Po tem bi morda na vrsto prišli tudi interesi navadnih ljudi po vsem svetu.