
Piše: Armin Sijamić
Začetek meseca je Srbijo ponovno zavila črnina. V padu nadstrešnice železniške postaje v Novem Sadu je umrlo štirinajst ljudi, naknadno pa še en. V primeru, ki je pretresel Srbijo, se je odprlo veliko vprašanj, pa tudi, ali lahko opozicija strmoglavi oblast Aleksandra Vučića.
Leto, ki se izteka, bo zapisano s črnimi črkami v zgodovini Srbije. Številne tragedije so pretresle to državo in nadaljevale seznam tistih iz preteklih let, ko je na primer deček v šoli v Beogradu pobil svoje vrstnike ali ko je mladenič v vaseh Dubona in Malo Orašje likvidiral znance.
Dva masakra sta na ulice privedla na stotine tisoč ljudi, a nič se bistveno ni spremenilo. Nekateri pravijo, da se je tako „razpršila energija“ ljudstva in opozicije, oziroma da so ljudje, zvesti oblasti, iz notranjosti minirali državljansko vstajo. Ta dva dogodka je oblast lahko interpretirala na različne načine, iščoč opravičilo v „tistih pred njimi“, Vučić pa se je še enkrat izkazal kot mojster političnega preživetja.
Tokrat gre težje, čeprav je poskušal različne trike. Po padu nadstrešnice je trdil, da je bila celotna postaja rekonstruirana, razen nadstrešnice. Ta laž je bila hitro razkrinkana s posnetki in novicami iz arhiva, v naslednjih dneh pa so strokovnjaki podrobno opisali, kako je prišlo do napake in pokazali na krivce, začenši z izvajalci del do institucij, ki naj bi nadzirale dela.
Da bi bilo za Vučića še slabše, je bila rekonstruirana postaja dvakrat „slovesno“ odprta, kar je vključil v politično strategijo približevanja Kitajski in zbliževanja z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom, ki je bil prisoten na enem od odprtij. Mediji iz Srbije so poročali, da so bile kitajske in madžarske družbe vključene v rekonstrukcijo železniške postaje, vendar da niso krive, saj zakon natančno določa, kako se nadzorujejo in dajo v uporabo rekonstruirani objekti.
Vučićev sistem
Z namenom opravičiti napake, čeprav po zakonu kot predsednik Srbije ni vključen v izvajanje del, se je Vučić postavil v ospredje in poskušal najti krivce na vseh straneh, hkrati pa pokazal, da on odloča o vsem in da kritiko sistema doživlja kot osebni napad.
To ni naključje. V zadnjih mesecih se Vučić sooča s preizkušnjo sistema, ki ga je vzpostavil, pod grožnjo, da sistem poči po šivih in strmoglavi oblast Srbske napredne stranke (SNS).
V zadnjih tednih so v štrajku delavci v šolstvu, ki zahtevajo višje plače, oblast pa sporoča, da trenutno nima denarja. Nekatere prejšnje zahteve po denarju je oblast reševala z enkratno pomočjo, vendar se zdi, da tokrat tega ne počne, računajoč, da bodo drugi stali v vrsti za izplačilo v trenutkih, ko državna blagajna ni v najboljšem stanju in ko državljani na ulicah postavljajo zahteve.
V Beogradu že dolgo trajajo protesti pri enem od glavnih mostov v tem mestu. Oblast želi most porušiti in zgraditi novega, opozicija in aktivisti pa to vidijo kot način, da se denar izvleče iz žepov državljanov in trdijo, da obstoječi most lahko služi svojemu namenu.
Po protestih po vsej Srbiji je pod vprašaj prišel tudi Vučićev model gospodarskega razvoja, v primeru izkopavanja litija, čemur večina državljanov in strokovnjakov nasprotuje. Nadalje, izkopavanje litija odpira tudi vprašanje, kdo bo kopal in kateri sili se bo uradni Beograd priklonil.
Tako je Vučić do nesmisla pripeljal svoj „ples“ med velikimi silami, iščoč način, kako ugoditi Kitajski, Rusiji, Evropski uniji in na koncu Združenim državam Amerike, ki ga že dvanajst let podpirajo v nameri, da končno reši vprašanje Kosova.
„Ples“ je privedel do tega, da državljani Srbije s svojimi življenji plačujejo politične odločitve oblasti, saj je izbira partnerjev pri različnih projektih pomenila, da so spregledali napake in korupcijo. Na primer, del opozicije trdi, da železniška postaja v Novem Sadu po rekonstrukciji ni dobila uporabnega dovoljenja, ali da so pogodbe o teh delih razglašene za državno skrivnost na zahtevo kitajske strani.
Velike sile ob Vučiću
Vztrajnost državljanov Srbije, da leta protestirajo proti oblasti SNS, je politološki in sociološki fenomen. Namreč, ZDA, EU, Rusija in Kitajska ne želijo, da Vučić odide z oblasti. Ljudem na ulici nobena tuja sila ne daje podpore, vsaj ne simbolične, s tem ko se držijo načel, v katera se po potrebi zaklinjajo. Tega ne storijo niti takrat, ko je ogrožen mir v regiji, kar je grozljivo sporočilo domačim ljudem.
Poleg tega oblast proteste na različne načine minira, tako da pošilja privržence, da izzivajo spopade. Marinika Tepić, ena od vodilnih opozicijskih figur v Srbiji, je včeraj na družbenem omrežju X objavila posnetek, na katerem visoki funkcionar SNS Damir Zobenica daje navodila aktivistom stranke, da ovirajo proteste, napadajo opozicijske voditelje in vse to posnamejo ter mu pošljejo, da bi ga on posredoval medijem. „Potiskate narod v državljansko vojno,“ je v komentarju zapisala Tepićeva, nagovarjajoč Vučića.
Del opozicije v Srbiji se posebej pritožuje nad Brusljem, verujoč, da je rešitev za to državo, če začne uvajati evropske standarde. Toda Bruselj molči. Nekateri analitiki trdijo, da je Vučić ta molk kupil z litijem in politiko do Kosova. Eden od opozicijskih voditeljev Zdravko Ponoš je Bruselj vprašal, kje je skrb za svobodne volitve v Srbiji, potem ko so volitve v Gruziji razglasili za pokradene.
V zadnjih dneh so protesti množični v Novem Sadu, medtem ko policija aretira aktiviste in opozicijske predstavnike, in ne jenjajo niti skoraj mesec dni po padu nadstrešnice. Hladno vreme jih še ni premaknilo z ulic, njihov nadaljevanje pa bi lahko privedlo do nadaljnjih zapletov za Vučićevo oblast.
Proteste po pokolu v beograjski šoli in vaseh Dubona in Malo Orašje je decembra lani Vučić pomiril z izrednimi parlamentarnimi, pokrajinskimi in lokalnimi volitvami, na katere se je odzval le del opozicije. Nepravilnosti so bile zabeležene po vsej Srbiji, celo uvoz volivcev iz sosednjih držav. Te volitve je Evropski parlament v svoji resoluciji ocenil negativno, vendar Vučićevi oblasti bruseljska izvršna oblast ni zamerila.
V razpravi o različnem stališču Bruslja do volitev v Gruziji in Srbiji je evropska poslanka Viola von Cramon, ki se je več let ukvarjala z balkanskimi razmerami, na družbenem omrežju X zapisala, da so bile volitve v Srbiji pokradene kot tudi tiste v Gruziji, vendar je to Vučić „izvedel bolj elegantno“ v primerjavi z „brutalnostjo“, videno v kavkaški državi. Cinično bi lahko rekli, da zemljepisna bližina Balkana in Bruslja zagotavlja, da vas lahko pokradejo in zatirajo elegantno, kar je srečna okoliščina v primerjavi z brutalnostjo, ki jo doživljajo tisti, ki so pokradeni in zatrti daleč od Bruslja.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija



























