Primer Dodik odprl sezono trgovine v pravosodju: Kdo se še želi predati, a brez aretacije in pripora?

Piše: Amra Vrabac

Primer Milorada Dodika je začetek nove prakse Tožilstva BiH in Sodišča BiH. Če ste osumljeni ali obtoženi, lahko s pomočjo odvetnikov in vplivnih prijateljev v pravosodju trgujete s pravosodjem. Lahko izbirate, kdaj in ali se boste odzvali na poziv Tožilstva BiH, lahko postavljate pogoje, kdaj želite priti. V nekaterih primerih vas bo Sodišče sprejelo tudi v poznih popoldanskih urah, na obravnavah, ki so "javne", a v resnici niso, ker javnost zanje ne ve.

Marsikaj bi se lahko očitalo državnemu pravosodju v preteklih letih, v katera so bili načrpani milijoni mark tako iz državnega proračuna kot tujih donacij, a da bo isto pravosodje padlo pred noge Miloradu Dodiku, je točka, po kateri ni vrnitve.

Milorad Dodik je v petek v Sodišče BiH vstopil kot osumljenec napada na ustavno ureditev z določenim priporom, izstopil pa kot svoboden človek z edinim ukrepom prepovedi "občasnega javljanja policijski postaji Laktaši". Že zdaj je jasno, da od primera napada na ustavno ureditev ne bo nič. Izkazalo se bo, da je primer rešilo Ustavno sodišče BiH, ker je neustavne zakone, ki jih je sprejela Narodna skupščina RS, razveljavilo. Vendar je to breme zdaj na tožilki Vedrani Mijović, ki je dobila nalogo, da "primer Dodik" čim mirneje pripelje do konca. Sodišče pa vsekakor sprejema predloge Tožilstva. Vsaj v tem primeru. Preostane še, da se isti princip uporabi tudi za ostale osumljence napada na ustavno ureditev, med njimi so Nenad Stevandić, Radovan Višković, morda še nekateri ministri v Vladi RS, direktor Službenega glasnika RS, vendar Tožilstvo BiH nikoli ni potrdilo, koliko oseb je osumljenih napada na ustavno ureditev.

Štiri mesece BiH živi v vzporedni resničnosti, eni, ki jo je ustvarila oblast RS, in drugi, v kateri resnično živijo državljani BiH, polni negotovosti, strahu in nenehnega čakanja, da pravosodje procesira tiste, ki so jo napadli.

Vendar je ta druga resničnost v petek izginila. Trgovina z Miloradom Dodikom je uspela.

Tako se pričakuje, da bo že od ponedeljka Tožilstvo BiH zasuto z zahtevami odvetnikov, da se isti princip uporabi tudi za njihove branjence, osumljene ali obtožene. Že prej so bili primeri, v katerih so nekateri "heroji meseca" podpisovali sporazume o priznanju krivde, nato pa so za huda kazniva dejanja dogovorili po eno leto zapora, ki so ga odkupili, in danes so ti obtoženci svobodni ljudje.

V torek, 8. julija, se bo izpolnilo leto dni, odkar je iz BiH ilegalno pobegnil Zoran Galić, takratni namestnik direktorja SIPA-e, ki ga Tožilstvo BiH sumi zlorabe položaja in sprejemanja daril, ko je bil direktor Mejne policije BiH. Postopkovna tožilka v tem primeru je Bojana Jolović. Čeprav je imela leta več primerov, ki se nanašajo na Zorana Galića, Tožilstvo BiH ni ukrepalo po teh prijavah. Trije različni tožilci so vlekli šest primerov, v katerih je bil Zoran Galić akter za več kaznivih dejanj. Potem ko je pobegnil iz BiH, je glavni državni tožilec Milanko Kajganić insinuiral, da je bil Galić obveščen o akciji, in prst sumnje je usmeril proti SIPA-i. Vendar Tožilstvo BiH niti leto dni pozneje ni razkrilo, kako je propadla akcija aretacije Galića.

Po postopanju v primeru Dodik Galić upa, da bi Tožilstvo BiH lahko tudi do njega postopalo na podoben način. Vendar za razliko od Dodika, ne glede na to, kaj kdo misli o tem, je legalno odhajal iz države in se vračal, o tem obveščal javnost, se ni skrival kljub notranji tiralici za aretacijo, medtem ko je Galić begunec pred pravosodjem BiH. Vendar glede na politično podporo HDZ-ja Galiću s takšnim pravosodjem ni izključeno, da se beguncu pride naproti.

In kot je rekel kolega Avdo Avdić, ki je prvi napovedal Dodikovo pojavljanje pred Sodiščem, ko je Sodišče Bosne in Hercegovine obljubilo, da ga ne bo priprlo, se je Milorad Dodik odzval Tožilstvu Bosne in Hercegovine. In iz same obravnave je razvidno, da je bilo vse že dogovorjeno. Vloge dobro razdeljene, a ne najbolje odigrane, vendar je načrt uspel.

Posledice te trgovine bodo najbolj občutili državljani BiH. Ker je pravosodje že zdavnaj pokazalo, da ne spoštuje niti zakonov, po katerih bi moralo dvigovati obtožnice in soditi.

Milorad Dodik bi moral biti do zdaj obtožen in procesuiran zaradi nenehnega zanikanja genocida v Srebrenici, poveličevanja vojnih zločincev, izzivanja nacionalnega in verskega sovraštva.

Čeprav se Dodiku sodi zaradi neupoštevanja odločitev visokega predstavnika, bi lahko drugostopenjska sodba Pritožbenega sveta, ki se pričakuje kmalu, do konca osvetlila pravosodje v BiH. V tem trenutku je skoraj gotovo, da Dodik v zaporu ne bo preživel niti enega dneva, medtem ko o prepovedi političnega delovanja še ni dosežen dogovor. In tudi če bi mu bilo prepovedano politično delovanje, bo Dodik iz sence upravljal procese.

Ne glede na to, kako nesmiseln je bil sodni proces proti Dodiku po vsiljeni spremembi Kazenskega zakonika BiH in koliko je to izgledalo kot obračun Christiana Schmidta z Dodikom, je pravosodje pokazalo, da se obrača, kamor piha veter.

Zdaj je čas, da se na stranice Sodišča in Tožilstva BiH vrnejo imena in priimki sodnikov in tožilcev, njihove biografije, ki so skrivnostno izginile, ko je Dodik zagrozil, da jih bo vse popisal. Ali jih je popisal ali odpisal, je povsem vseeno.

Kakršna koli že bo sodba Dodiku, ne bo rešila problemov v BiH, bo pa pokazala, da je eden najpomembnejših ljudi v BiH in da neposredno nadzoruje procese v BiH. S pomočniki ali brez njih, vendar jih nadzoruje.

Največjo škodo od te trgovine bodo imeli državljani, na katerih bo pravosodje še naprej dokazovalo "neodvisnost", vendar do tistega trenutka, ko ne posega v interese raznih dodikov.