Slovenski tajkun Mihael Strmljan osumljen, da je s fiktivnimi pogodbami s fiktivnimi podjetji iz BiH izognil plačilu davkov in opral denar!

Napisal: Avdo Avdić/Istraga

Slovenski tajkun Mihael Strmljan je eden izmed glavnih osumljencev v okviru mednarodne preiskave “ATM”, ki jo izvajajo policijske in pravosodne agencije Bosne in Hercegovine in Slovenije, izve Istraga.ba. Poleg njega so pod preiskavo tudi slovenski poslovneži Domen in Miloš Prešern, Miroslav Vidaković, Jasmina Tatarovac Šuštaršič, Bržan Klavdija, Klemen Mesarič, Vojko Lazič … Skupaj z državljani Bosne in Hercegovine so osumljeni pranja okoli 4,4 milijona KM. Tukaj so podrobnosti.

Ta kriminalna organizacija, navajajo dokumenti, do katerih je imela Istraga.ba vpogled, je začela delovati oktobra 2016. Glavna oseba, ki je povezala državljane BiH in Slovence, je bil Elvin Omanović. Skupina je na podlagi fiktivnih pogodb izplačevala denar iz svojih podjetij, da bi se izognili plačilu davkov. Denar so kasneje oprali preko Bosne in Hercegovine, pri čemer so jim pomagali Samir Ičanović, Jasmin Hodžić, Haris Hećo, Elvedin Maslo, Aleksandar Batić, Semko Ćosatović in drugi.

Poslovnež Mihael Strmljan je eden od ustanoviteljev podjetja “Aktiva skupina”, kjer je kot odgovorna oseba delala Jasmina Tatarovac-Šuštaršič. Poslovnež Vojko Lazič je direktor podjetja Acolav, ki se je v Ljubljani ukvarjalo s čiščenjem. Klavdija Bržan je bila odgovorna oseba v podjetju Primabe doo Ljubljana, ki se je ukvarjalo z računovodskimi storitvami. Klemen Mesarič je vodil podjetje “Mesarič Transport”. Hkrati so v Sloveniji ustanovili podjetja XTRM, Toreks, JP Konto. Te tri družbe so kmalu zatem odprle svoje podružnice v Bosni in Hercegovini, ki so služile za izplačevanje denarja. Toreks d.o.o. Ljubljana je na primer od 27. februarja 2019 v stečaju. Njihovo predstavništvo v Bosni in Hercegovini je bilo ustanovljeno leta 2016 v Sarajevu. Poslovali so le eno leto. Niso imeli nobenega zaposlenega delavca, promet pa je bil okoli 143 tisoč KM. Podjetje XTRM d.o.o. je prav tako ustanovilo svoje predstavništvo v Bosni in Hercegovini. To podjetje, XTRM, je bilo v Sloveniji izbrisano decembra 2022.

Domnevno naj bi se ukvarjalo z “računalniškim programiranjem”. Predstavništvo XTRM v Bosni in Hercegovini je bilo ustanovljeno 21. oktobra 2021. V rubriki dejavnost piše – raziskovanje trga in javnega mnenja. Predstavništvo je registrirano v Zenici. Finančnih poročil za ta podjetja ni.

Podjetje J&P Konto v Sloveniji je obstajalo do 7. maja 2022. Domnevno naj bi se ukvarjalo z marketingom in drugimi storitvami.

To podjetje je ustanovilo tudi predstavništvo v BiH, in sicer v Zenici. Predstavništvo je bilo ustanovljeno 16. septembra 2020. Kot dejavnost so bile navedene “marketinške storitve”. Predstavništvo je imelo dva računa in oba sta bila ukinjena.

Ustanovitelji teh fiktivnih podjetij v Sloveniji in BiH so bili Elvin Omanović, Elvedin Maslo, Aleksandar Batić in Semko Ćatović. Prav ta fiktivna podjetja so služila slovenskim poslovnežem za izplačevanje denarja iz njihovih podjetij. S fiktivnimi podjetji so podpisovali fiktivne pogodbe, denar so nato prenakazali v Bosno in Hercegovino. Ta denar je bil nato preko poslovnih kartic dvignjen v Sloveniji.

V dokumentih, ki so v posesti Istrage, je navedeno, da so poslovneži sestavili fiktivne pogodbe o izvedbi fiktivnih poslov. Čeprav so vedeli, da nobenih poslov ni bilo opravljenih, so lastniki slovenskih podjetij plačali račune, ki so jim jih izstavila fiktivna podjetja. Preiskovalci so zabeležili skupno 153 sumljivih transakcij, ki so se nanašale na Bosno in Hercegovino, v skupni vrednosti 4,4 milijona KM. Največ denarja je bilo prenesenega preko podjetja Lumnia d.o.o. Ljubljana.

Ustanovitelj je Samir Ićanović. Predstavništvo Lumnie v Bosni in Hercegovini je bilo ustanovljeno 6. oktobra 2019. Podjetje je registrirano v Zenici.

V podatkovnih bazah ni poročil o poslovanju tega podjetja, katerega dejavnost je “raziskovanje trga in javnega mnenja”. Vendar pa dokumenti, ki so v posesti Istrage, dokazujejo, da je preko tega fiktivnega podjetja potekalo skupno 80 transakcij v vrednosti 2,49 milijona KM. Državljani BiH so nato s pomočjo uslužbenca banke denar prenakazali na druge račune, opravili konverzijo in v Sloveniji dvignili gotovino preko poslovnih kartic. Na ta način so se slovenski poslovneži izognili plačilu davkov v matični državi z uporabo fiktivnih podjetij v Bosni in Hercegovini.

Najodmevnejše ime je, kot smo že rekli, slovenski tajkun Mihael Strmljan. Gre za enega najbogatejših Slovencev, ki je ustanovitelj podjetja “Aktiva Grupa”. Mihael Strmljan je v srednji šoli začel kot čistilec oken v družinskem podjetju, danes pa je po poročanju medijev iz Slovenije predsednik uprave koncerna z okoli dva tisoč zaposlenimi in z največjim servisom za čiščenje v Sloveniji.