Skrite resnice in odsotni politiki: Obletnica umora Hakije Turajlića in zgodba o pozabi ter krivici

(Patria) - Družina, prijatelji, sodelavci in občudovalci lika in dela politika, neprekosljivega gospodarstvenika in managerja, a predvsem čudovitega človeka blage narave, rahmetli Hakije Turajlića so se včeraj spomnili velikega človeka, na 31. obletnico njegovega surovega umora.

Toda, kar je bilo očitno med včerajšnjim obeleževanjem, je odsotnost politikov z vseh ravni oblasti. Le poslanca Stranke za BiH Muamer Bandić in Jasmin Šaljić sta položila cvetje in se poklonila. Prav tako iz SBiH-a se je poklonil Enes Peštek, delegat v Domu narodov Parlamenta FBiH. In to je to. Iz politike nihče več!

Predstavniki Vlade Kantona Sarajevo in Vlade FBiH niso bili prisotni, organizacijo samega poklona pa je vodil Energoinvest in direktor Mirza Ustamujić. Kajti rahmetli Turajlić je bil nekdanji direktor tega giganta.

In da bi na tem mestu morali biti tudi drugi, so morali. Kajti že leta 2023, prav na pobudo Bandića, je bil v koledar obeleževanja pomembnih datumov, dogodkov in osebnosti iz obdobja obrambno-osvobodilne vojne 1992-1995 na območju Kantona Sarajevo vključen tudi obisk groba Hakije Turajlića, podpredsednika Vlade Republike Bosne in Hercegovine, v haremu Alipašine mošeje zaradi poklona.



Termin za obisk delegacij groba se je lahko vključil v obstoječi koledar, zato je Skupščina tudi sprejela pobudo. Toda dve leti kasneje delegacija Kantona Sarajevo ni prišla na obeleževanje.

Kaj nam to pove? Prvič - da politika ne spoštuje niti lastnih odločitev, in drugič - da tudi nimajo namena vztrajati pri zgodbi, da morajo biti storilci tega surovega umora kaznovani.

A nikoli nihče ni bil obsojen. Tožilstvo KS je leta 1998 vložilo obtožnico proti Goranu Vasiću zaradi vojnega zločina, obremenjevali pa so ga tudi za umor Hakije Turajlića, vendar je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen obtožb.

Zaradi zapletenosti primera je bil primer prenesen na Tožilstvo BiH.

In tu je, kot kaže, umrla pravda, prav tako kot želja po resnici s strani tistih, ki niso sposobni spoštovati niti svoje odločitve in vsaj priti na obeleževanje obletnice smrti. A morda je vendarle bolje, da sploh ne prihajajo!

Kajti očitno ne morejo prinesti ničesar konkretnega v pravnem in družbenem kontekstu. Morda je to, na žalost, najpoštenejše vedenje, glede na trenutno politiko in odnos do preteklih zločinov.

A politika, ki ne spoštuje lastnih odločitev, ustvarja podobo negotovosti in nezaupanja v institucije. Ni odgovornosti za nespoštovanje teh odločitev, s tem pa tudi ne odgovornosti za pretekla, nerazjasnjena vprašanja.