Varnost na čakanju: NATO dviguje prag na 5 % BDP-ja, BiH ostaja na robu!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Na vrhu Nata v Haagu so članice zavezništva sprejele pomembno in ambiciozno odločitev, da mora vsaka članica do leta 2035 za obrambo nameniti najmanj 5 % bruto domačega proizvoda (BDP).

Bosna in Hercegovina, ki teži k članstvu v tem zavezništvu, lahko zaenkrat le sanja o tem scenariju. Ob tem velja omeniti, da BiH še vedno nima proračuna za tekoče leto in da smo na začasnem financiranju.

Da je treba povečati proračun za obrambo, je bilo sklenjeno tudi v Pentagonu, kjer je aprila gostoval obrambni minister Bosne in Hercegovine Zukan Helez.

Vendar se je vse končalo s sporočilom, v katerem je bilo rečeno, da morajo pristojni organi po ustavi povečati izdatke za obrambo.

Nov ukrep Nata je odgovor na vse bolj kompleksne globalne varnostne grožnje, od agresivne politike Rusije in nestabilnosti na Bližnjem vzhodu do naraščajočih kibernetskih izzivov.

Medtem ko Nato postavlja nove varnostne standarde, Bosna in Hercegovina ostaja v resnem neskladju. Kot država, ki formalno stremi k članstvu v zavezništvu, BiH danes za potrebe obrambe nameni le okoli 0,85 % BDP-ja, kar je ne le daleč pod novim ciljem 5 %, temveč tudi pod prejšnjimi smernicami Nata, ki so zahtevale najmanj 2 %.

Obrambni proračun BiH je približno 350 milijonov konvertibilnih mark, kar je simboličen znesek v primerjavi s članicami Nata, ki že zdaj vlagajo milijarde v posodobitev in interoperabilnost svojih sil.

Še bolj resna je dejstvo, da se v BiH iz leta v leto vodi politični boj tudi glede tistega, kar predstavlja minimum državne vojaške strukture. Ministrstvo za obrambo in oborožene sile BiH so pogosto predmet političnih ovir, predvsem iz entitete Republika srbska, kjer se odprto nasprotuje članstvu v Natu in zagovarja nevtralnost.

V takem kontekstu govorjenje o povečanju vojaških izdatkov pogosto povzroča več strahu kot strateškega razmisleka.

In medtem ko se druge države v regiji že aktivno prilagajajo standardom Nata, Bosna in Hercegovina ostaja ujeta v lastne politične in finančne protislovja.

Nato je že jasno sporočil, da članstvo ne pomeni le politične volje, temveč tudi konkretne reformne in finančne korake. Če želi BiH ohraniti resne ambicije do zavezništva, vprašanja vojaškega proračuna ni več mogoče pometati pod preprogo.

V času, ko se Evropa ponovno oborožuje in ko varnostne grožnje niso več teorija, temveč vsakdan, ostajanje na robu vlaganj v obrambo za BiH ne predstavlja le zamujene priložnosti, temveč tudi resno tveganje.