VARNOST DRŽAVLJANOV NI POMEMBNA Edino zagotovilo je, da HDZ nadzoruje notranje ministrstvo Herceško-neretvanske županije, zato je vsak problem zadovoljiv!

Varnostne razmere v Herceško-neretvanski županiji so “zadovoljive”. Tako vsaj trdi vodstvo notranjega ministrstva po četrtletju, zaznamovanem z umori, poskusi umorov, brutalnimi napadi maskiranih oseb, porastom kršitev javnega reda in miru ter celo 56-odstotnim povečanjem prometnih nesreč. Če je to definicija varnosti, potem imajo državljani upravičeno razlog za skrb.

Komu so razmere dejansko zadovoljive? Ali je treba poudariti, da so večinoma napadeni Bošnjaki, storilci pa nikoli ali redko najdeni. Dopolnijo le prekrškovne prijave!

Državljanom, ki so vsakodnevno priča nasilju, obračunom in negotovosti, zagotovo ni nič "zadovoljivo".

Očitno je zadovoljivo le institucijam, ki s statistiko že leta poskušajo prikriti dejansko stanje na terenu. V državi, kjer po vsakem hujšem kaznivem dejanju javnosti sporočajo, da “ni prostora za paniko”, je postalo pomembneje nadzorovati narativ kot varnostne razmere.

Dobro so na tiskovni konferenci okregali tudi novinarje, ker objavljajo pred uradnimi podatki notranjega ministrstva!? Pravijo, da to ni dobro! Če bi čakali nanje, ne bi imeli nikakršnih informacij.

Seveda obstajajo operativne informacije, ki ne smejo biti javne, vendar je sklicevanje na “medijski pritisk” pogosto izgovor za počasnost, netransparentnost in pomanjkanje odgovornosti. Javnost ima pravico vedeti, kaj se dogaja, še posebej, ko institucije državljane že leta prepričujejo, da je sistem stabilen, medtem ko število incidentov narašča.

Minister Marijo Marić pravi, da ne smemo sprejemati “prezgodnjih sklepov”. Vendar državljani ne sprejemajo sklepov na podlagi družbenih omrežij ali “lažnih” medijskih zapisov, temveč na podlagi dejstev dveh umorov, poskusa umora sredi Mostarja, fizičnih napadov, povečanja števila kaznivih dejanj z neznanimi storilci in stalnega občutka, da se nasilje normalizira. Posebej je treba poudariti, da so napadi večinoma navdahnjeni z nacionalno nestrpnostjo, vendar o tem notranje ministrstvo, ki je pod nadzorom HDZ, ne govori!

Za birokratskimi frazami o “izoliranih primerih” se skriva bistveni problem, varnostni aparat se odzove šele, ko se kaj zgodi. Preventivno delo skorajda ne obstaja ali ni vidno. Policijski sistem ne more biti ocenjen kot uspešen le zato, ker so po umoru našli osumljenca.

Bistvo varnosti je, da imajo državljani občutek zaščite že pred kaznivim dejanjem, da jih nihče ne bo napadel, ker nosijo dres Veleža, Iskre ali državna obeležja!

Da je paradoks večji, se notranje ministrstvo hvali tudi s tem, da so naloge “uredno opravljene” kljub pomanjkanju kadra. Toda prav to je vprašanje, ki že leta ostaja brez odgovora: zakaj je bil sistem pripeljan v stanje kadrovskega kolapsa?

Zakaj se šele zdaj govori o sprejemu 200 kadetov, ko je na stotine policistov odšlo v pokoj?

Zadovoljive varnostne razmere morda obstajajo v poročilih in konferenčnih dvoranah. Na ulicah Stoca, Mostarja, Čapljine in drugih mest Herceško-neretvanske županije državljani vidijo nekaj povsem drugega, sistem, ki večinoma zaostaja za problemi, in institucije, ki bolj branijo lastno podobo in politično stranko, ki jih je postavila, kot pa občutek varnosti ljudi, ki bi jih morale ščititi.

Če sta namreč dva umora, poskus umora in porast nasilja pokazatelj “stabilnosti”, potem je jasno, da je edino, kar je pod nadzorom, pravzaprav notranje ministrstvo. In to vemo, pod čigavim: Dragana Čovića in HDZ BiH.