Sibirska tigra je bila na robu izumrtja, zdaj se njihovo število končno povečuje

(Patria) - Nedavno objavljena knjiga "Tigri med imperiji" (Tigers Between Empires) prinaša fascinantno zgodbo o vzponu, padcu in ponovnem vstajenju amurskega ali sibirskega tigra - impozantne zveri, ki preživlja v surovih pokrajinah ruskega Daljnega vzhoda.

Avtor knjige, ameriški biolog in pisatelj Jonathan C. Slaght, opisuje najdaljši projekt raziskovanja tigrov na svetu - Siberian Tiger Project, mednarodno sodelovanje, ki je združilo ameriško tehnologijo in rusko strokovnost, da bi rešili tigra pred izginotjem, piše CNN.

Projekt je leta 1992 ustanovil biolog Dale Miquelle, ki je v Rusiji preživel več kot tri desetletja, posvečen zaščiti te vrste. Čeprav je Miquelle leta načrtoval napisati knjigo o svojem delu, je to na koncu storil Slaght - po štirih letih dela in 512 straneh je nastala kronika o znanstvenem podvigu, pustolovščini in prijateljstvu.

Poleg zgodovine in znanosti knjiga opisuje tudi neverjetne usode posameznih tigrov - kot je samica Olga, prva žival, ki je dobila radijsko ovratnico. Znanstveniki so jo spremljali 13 let, postala je tako znana, da so jo lokalni lovci prepoznavali in ji prizanesli. Takšni primeri, pravi Slaght, kažejo, kako lahko tigar postane simbol skupnosti, ko se ljudje naučijo spoštovati naravo.

V 30. letih 20. stoletja je v Rusiji živelo le okoli trideset tigrov. Zahvaljujoč prepovedim lova in ustvarjanju rezervatov se je njihovo število počasi začelo obnavljati, vendar je po razpadu Sovjetske zveze ponovno prišlo do vala krivolova. Prav takrat je nastal Siberian Tiger Project, ki je združeval ameriško tehnologijo za spremljanje živali in ruske terenske izkušnje.



Podatki, zbrani več kot tri desetletja, so razkrili veliko o vedenju teh skritih plenilcev - od prehranjevalnih navad in teritorialnega nasledstva do odnosov med tigrovskimi družinami. Projekt je iznedril skoraj 200 znanstvenih del in privedel do ustvarjanja novih zaščitenih območij, ki so podvojila površino tigrovih habitatov.

Slaght pri tem opozarja, da je po podatkih projekta kar 75 % smrti tigrov v prvih letih povzročil krivolov. Gospodarsko krizo, revščino in trgovino s krznom opisuje kot uničujoče sile, ki so dolgo ogrožale obstoj vrste.

Danes na svetu obstaja do 600 primerkov tega tigra, vrste, ki se je vrnila "iz mrtvih".

Po letu 2010 so odnosi med ruskimi oblastmi in tujimi organizacijami postali napetnejši. Do leta 2016 je projekt izgubil večino svojega vpliva, po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 pa so številna mednarodna združenja, vključno z WWF in Greenpeace, prepovedana. Miquelle se je po tridesetih letih dela v Rusiji vrnil v ZDA.

Kljub političnim oviram Slaght poudarja, da obstajajo tudi pozitivni premiki. Rusija in Kitajska sodelujeta pri ohranjanju populacij tigrov s skupnimi mejnimi parki, kar daje upanje, da se bodo njihovi habitati še naprej širili.

Za Slaghta, ki je svojo znanstveno pot začel prav v isti vasi, kjer je bil sedež projekta, je ta knjiga osebna zgodba in poklon ljudem, ki so posvetili življenje ohranjanju narave. Kot avtor že nagrajene knjige "Sove vzhodnega ledu" (Owls of the Eastern Ice) Slaght v novem delu ponovno združuje znanost, terensko delo in pripovedovalski talent.

Sporočilo knjige, pravi, ni, da je misija reševanja tigrov končana, temveč da je uspeh mogoč le s stalno skrbjo: "Te živali so se komajda vrnile z roba izumrtja. Na nas je, da pazimo, da se zgodovina ne ponovi".



O sibirskem tigru

Sibirska ali amurska tigra je največja podvrsta tigra in eden najbolj osupljivih plenilcev na svetu.​

Odrasli samci sibirskega tigra v povprečju tehtajo okoli 170-220 kilogramov, samice pa imajo običajno 110-140 kilogramov.​

Dolžina telesa z repom lahko pri samcih doseže okoli tri metre, samice pa so nekoliko krajše in lažje grajene.​

Sibirska tigra je strogi mesojedec, ki se prehranjuje predvsem z jeleni, srnami, divjimi svinjami in drugimi srednje velikimi in velikimi sesalci.​

Odraslemu tigru v hladni klimi je za preživetje v povprečju potrebnih okoli 8-10 kilogramov mesa na dan, vendar lahko v enem obroku poje tudi 20-30 kilogramov, občasno pa do okoli 50 kilogramov plena.​

Sibirska tigra se lahko pari skozi vse leto, vendar se vrhunec parjenja v naravi pogosto zabeleži pozimi, od konca leta do zgodnje pomladi.​

Samica nosi mladiče okoli 3 do 3,5 mesece, najpogosteje pa na svet prinese 2-4, včasih do šest mladičev, pri čemer večina skrbi in vzgoje legla pade izključno na samico.​

Sibirska tigra prebiva v hladnih, gozdnatih območjih ruskega Daljnega vzhoda (Primorje in Habarovsk), z manjšimi populacijami na severovzhodu Kitajske in verjetno v Severni Koreji.​

Najbolj mu ustrezajo mešani in iglasti gozdovi z bogato populacijo plena, teritoriji odraslih primerkov pa so lahko ogromni - do okoli 1.000 kvadratnih kilometrov - saj morajo iskati hrano na velikih območjih.