Shinkansen: Japonski vlak-metek, ki vozi do 320 km/h in nikoli ne zamuja

(Patria) - Pred šestdesetimi leti, v zgodnjih jutranjih urah 1. oktobra 1964., se je močan in eleganten vlak tiho premikal skozi tokijsko urbano džunglo proti jugu, proti Osaki. Ta zgodovinski dan je bil začetek ere superhitrih japonskih vlakov, znanih kot Shinkansen.

Vlak-metek je simboliziral novo, pozitivno poglavje in nekakšno okrevanje po škodi, ki jo je povzročila druga svetovna vojna, poroča Punkufer.hr.

Shinkansen, kar v prevodu pomeni "nova glavna proga", je postal sinonim za hitro in učinkovito potovanje, Japonska pa je do danes ostala svetovna voditeljica na področju železniške tehnologije.

Močni konglomerati, kot sta Hitachi in Toshiba, vsako leto izvozijo vlake in opremo v vrednosti milijard dolarjev.

Mreža japonskih hitrih vlakov se nenehno širi – železniške proge vodijo od prestolnice proti severu, jugu in zahodu, do mest, kot so Kobe, Kyoto, Hirošima in Nagano.

Nekoč so bila potovanja med štirimi glavnimi japonskimi otoki (Hokkaido, Honshu, Shikoku in Kyushu), ki se raztezajo na približno nekaj manj kot tri tisoč kilometrov, pogosto naporna in mukotrpna.

Tako je na primer leta 1889. potovanje z vlakom od Tokija do Osake trajalo 16,5 ure, leta 1965. pa je za enako pot bilo potrebnih le tri ure in 10 minut.

Skrivnost hitrega potovanja je v hitrosti vlakov, ki dosega do 320 km/h.

Zahtevna topografija države, pa tudi drastične temperaturne razlike – od ledenih zim na severu do tropske vlage na jugu, so japanskim strokovnjakom močno zakomplicirale življenje.

Toda številni izzivi, ki so jih morali reševati, so jih naredili vodilne inženirje, ki so neumorno iskali nove in sodobnejše rešitve za zaplete, s katerimi so se soočali.

Seizmična aktivnost je strokovnjakom predstavljala največji izziv, saj je Japonska eno najbolj geološko aktivnih območij na svetu, nagnjeno k potresom in cunamijem.

Zaradi seizmične aktivnosti so Shinkanseni opremljeni s sistemi za samodejno zaustavitev in se odzovejo tudi na najmanjše potrese.

Kljub vsem težavam v zgodovini Shinkansena še nikoli ni noben potnik umrl ali bil poškodovan zaradi iztirjenja vlaka.

Zanimivo je, da so japonski hitri vlaki znani po svoji neverjetni točnosti, z povprečno letno zamudo manj kot eno minuto.

Poleg tega so izjemno energetsko učinkoviti in porabijo manj energije na potnika v primerjavi z avtomobili ali letali.

Shinkansen se nenehno izboljšuje, novi vlaki pa imajo dolge nosove, da bi zmanjšali hrup ob vstopu v predore, zlasti v gosto poseljenih urbanih območjih.

Do danes je Shinkansen prepeljal več kot 10 milijard potnikov, kar ga uvršča med najuspešnejše in najbolj zanesljive železniške sisteme na svetu.

V zadnjih štirih desetletjih so številne države sledile japonskemu zgledu in zgradile hitre železnice, verjetno najbolj znana je Francija, ki je od leta 1981 ponosna na TGV med Parizom in Lyonom.

Tudi Italija, Nemčija, Nizozemska, Tajvan, Turčija in Savdska Arabija povezujejo največja mesta z vlaki in služijo kot alternativa letalskemu prevozu.

V zadnjih letih je Kitajska zasenčila Japonsko in preostali svet z izgradnjo najdaljše železniške mreže, na kateri vlaki dosegajo visoke hitrosti.

Skupna dolžina kitajske železniške mreže znaša približno 45.000 kilometrov, razvijajo pa se tudi Maglev vlaki, ki lebdijo nad tračnicami s pomočjo magnetov in lahko dosežejo hitrost skoraj 640 km/h.

Tudi Japonska ima svojo eksperimentalno Maglev progo in trenutno gradi 286-kilometrsko progo med Tokijem in Nagoyo, ki naj bi bila odprta leta 2034.

Končno bi se morala razširiti do Osake, s čimer bi se čas potovanja do Osake zmanjšal na samo 67 minut.