Sergej, ne bodi obraz svoje dežele, ostani sensei!

Žoga ima oči, vsako taktiko znam na pamet,
In ginem za dres na vsakem pedlju kot Barbarez.

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Eh, dobro bi bilo, da pet let po tem, ko je sarajevski reper Kontra zapel te verze, Sergej Barbarez lahko stoji na nogometnem igrišču v dresu reprezentance in pokaže, kaj zna.

Ne bi nam Litovci, Finci, Madžari in njim podobne nogometne nacije bile nepremostljive ovire. Ne bi nam Nemci, Nizozemci in ostali nabijali, kolikor hočejo, ampak bi morali dobro premočiti drese za gol več.

A nogometna upanja so le za odtenek manj evforično stanje od nogometnih razočaranj. Sinoči je bosansko-hercegovska nacija doživela ponižanje, kakršnega doslej nismo pomnili. In tu ni največji problem število golov, niti to ni vzrok razočaranja. To je posledica pristajanja na kompromise, kar se praviloma konča z evtanazijo sanj in upanja. Nas je Nemčija sinoči nogometno evtanazirala na dolge proge. In ni problem, ko ti to stori Nemčija, a ko Lihtenštajn jemlješ za resno reprezentanco, potem definitivno nimaš česa upati.

Sergej Barbarez je človek, o čigar patriotizmu, tekmovalnem duhu in nogometnem znanju niti nočem niti morem polemizirati. Že zdavnaj je dokazal, kaj in koliko zna. A Sergej Barbarez na klopi nogometne A reprezentance Bosne in Hercegovine ni isti Sergej Barbarez, ki ga je nekoč opeval Kontra.

Sergej, obraz svoje dežele?

Ostati pokončen v porazu in na tleh v zmagi ni preprosto, a se razume pri profesionalcih, kakršen je bil Sergej Barbarez nekoč. Poskušati omalovaževati druge, samo zato, ker ti ni všeč njihova kritika, stališče, komentar ali vprašanje, je dokaz šibkosti, ki ruši vse, kar ste celo življenje gradili.

Bojim se, da si je Sergej Barbarez s tem dialogom zaprl vrata za kakršen koli poskus, da bi v prihodnosti naredil kaj z Zmaji. Vsak naslednji poraz, in ti so neizogibni, se bo gledal skozi prizmo njegovih odgovorov novinarju portala Sportsport.ba, in tako bodo rasle možnosti, da Sergej postane bivši.

In ne glede na to, da je Sergej Barbarez moj najljubši nogometaš – čas je, da gre. Ker je izginil tisti Barbarez, ki je bil v Kontrini pesmi sensei.

Ta Barbarez je v vsaki možni obliki »obraz svoje dežele.« Kontra, imel si prav. Ker je bil Barbarez sinoči personifikacija slabega družbeno-političnega urejanja Bosne in Hercegovine, sistema, v katerem nihče nikoli ni rekel: »Odgovoren sem, odhajam.«

V Bosni in Hercegovini ljudje trpijo, odgovorni pa se obnašajo natanko tako, kot se je Barbarez obnašal v breznu Freiburga.

Dodaten razlog za zaskrbljenost glede prihodnosti bh. nogometa je dejstvo, da je Barbarez bolj spominjal na Milorada Dodika kot na nekdanjega nogometaša in zdaj selektorja z nemškim pečatom na biografiji.

»Ničesar ti ni treba vprašati,« je rekel selektor po sedmih golih v mreži svoje reprezentance. In dodal, da novinar sprašuje neumnosti. Vsi pa smo videli, da niso neumnosti, ker na obrazu Barbareza ni bilo tistega žara, s katerim je nekoč branil barve domovine, na obrazu njegovih igralcev pa razen strahu pred še polnejšo mrežo nismo mogli videti ničesar drugega.

In to ni samo do nogometa. Diagnoza je nekje veliko globlje, kot trenutno lahko ugibamo. Ali je izključno v vodstvu krovne hiše bh. nogometa, v slačilnici, v glavi selektorja ali malo povsod – je še težko sklepati.

Vendar brez diagnoze ne bomo niti začeli izhajati iz brezna prepada, v katerega smo zašli. Samo vprašanje je, ali je v zvezi ali reprezentanci kdo, ki mu je dovolj mar, da začne razmišljati o boljšem stanju našega, tako državnega kot klubskega nogometa.

Sergej Barbarez to ni – in žal mi je.

Sergej Barbarez to je bil, in sinoči je samo tisti detajl, v katerem Kulenović teče za Švabi in edinkrat na tekmi naša selekcija vzame žogo, spominjal na Sergeja. Vse ostalo kot da je uresničitev prerokbe, da je nekdo že zdavnaj pripravil scenarij za razbijanje Zmajev in Zmajevega gnezda kot edine svetle točke pod mračnimi oblaki bh. neba.

Sergej, ne bodi igralec na teh deskah, ostani sensei!