Schmidtov odhod je posledica poneverbe denarja, zatiranja demokracije in vsiljevanja apartheida!

Če bi mednarodna skupnost in posledično Urad visokega predstavnika (OHR) bili dobronamerni do Bosne in Hercegovine, bi naša država v zadnjih 30 letih naredila potrebno, da bi bila predvsem stabilna na notranjem področju, nato pa urejena v skladu z zahtevami EU in Nata.

Ni mi namen abolirati politične nesposobnosti Sarajeva, ki je v dobršni meri prispevala k vsemu, kot tudi srbsko-hrvaških političnih struktur v BiH, pa tudi v regiji, ki so vojno nadaljevale s političnimi instrumenti in nas blokirale na vsakem koraku.

A če je mednarodna skupnost pri zaustavljanju agresij oziroma oboroženih spopadov v BiH dejala, da je daytonska ustava začasna rešitev in del mirovnega sporazuma, potem je bilo že leta 2005 popolnoma jasno, da je ta Dayton zanka okoli prihodnosti Bosne in Hercegovine, pa tudi potencialni detonator balkanskega soda smodnika.

Zaradi dolgoživosti Daytonskega mirovnega sporazuma in ustave BiH kot njegovega aneksa smo danes v situaciji, da vsaka sprememba v OHR kot vrhovnem razlagalcu tega Daytona z bonskimi pooblastili vodi do dviga napetosti in povzroča tresljaje z veliko več odprtimi kot odgovorjenimi vprašanji.

Tem bolj se tak razvoj dogaja, ko visoki predstavnik Christian Schmidt odstopi s tega položaja v nedeljo popoldne in to v trenutku, ko v New Yorku čaka, da predstavi svoje poročilo.

Način in čas oddaje odstopa razkrivata, da je ozadje globoko in odprto za razpravo, čeprav smo včeraj in danes brali veliko besedil o tem, kako so Američani Schmidta postavili na politični odstrel, potem ko je v njihovem interesu med mandatom delal nevarne stvari.

Mediji so večinoma sprejeli razlago, da je bilo vprašanje državnega premoženja točka razhoda Washingtona in Berlina, zato je moral Schmidt oditi. Vendar dejstvo, ki izpodbija tak razvoj, je tisto, kar je Schmidt o vprašanju državnega premoženja zapisal v omenjenem poročilu. In tam je nemški diplomat navedel, da je treba vprašanje rešiti, ker ustvarja težave pri uresničevanju naložb.

O čemer celotna javnost ni dovolj obveščena, je dejstvo, da je ključni dejavnik v OHR Kvinta (ZDA, Nemčija, Združeno kraljestvo, Francija in Italija) in da so bili določeni sestanki z institucijami BiH načrtovani, vendar se iz nekega razloga niso zgodili.

Morda je državno premoženje eden od elementov, ki je Schmidta stal položaja, vendar je zanimiva zgodba, da so ZDA Schmidta "izgnale", ker ni hotel sprejeti njihove rešitve. Kajti Schmidt ni neodvisna institucija, njegovo delo pa obravnava PIC, zato je vprašanje, zakaj Washington tega vprašanja ni reševal prek upravnega odbora PIC, saj bi moral Schmidt upoštevati stališče tistih, ki so ga izvolili in ga lahko odpokličejo.

O čemer se ne govori, a ima ali je imelo resne posledice glede vprašanja Schmidtovega odstopa, je zaznamovalo njegovo angažiranost v BiH.

Po informacijah Patrije je bilo breme, s katerim se je Schmidt soočil, njegovo rušenje demokracije na volilno noč oktobra 2022. Ne le, da mu niso odpustile, ampak so nekatere članice zaradi tega vztrajale pri njegovem odhodu.

In to vztrajanje se navezuje tudi na nezadovoljstvo med članicami PIC, ker je Schmidt med mandatom, onkraj vsakega razumnega dvoma, pokazal, da je podaljšana roka Zagreba in HDZ BiH, saj je mandat v BiH začel s srečanjem s Plenkovićem v Dubrovniku poleti 2021.

Vse pozneje je precej znano, od tega, da je Schmidt neustavno posegel v ustavo FBIH, pred tem spreminjal volilna pravila, vsiljeval apartheid, hkrati pa zatiskal oči pred HDZ-ovim apartheidom v Hercegovini. Popolnoma nediplomatske dejavnosti Schmidta, kot je obiranje grozdja z Draganom Čovićem in perjanicami HDZ BiH, pogosta srečanja na hacijendi in drugih krajih, so zagotovo motile članice telesa, ki je formalni šef OHR.

V tej smeri mu niso pozabili niti napada na določene predloge ureditve političnega sistema BiH, niti tega, da je v javnih nastopih lažno trdil, da je Bosna in Hercegovina državna skupnost.

Na koncu so članice PIC, če hočete same Kvinte, spoznale, da je Schmidt oseba, ki lahko zlahka aktivira detonator, destabilizira BiH in celotno regijo, zato so rekle dovolj. Kajti Schmidtovo delovanje glede vprašanja ustvarjanja tretje entitete je zagotovo bila pot, s katero se bodo v vodo vrgla prizadevanja mednarodne skupnosti v zadnjih treh desetletjih.

In na koncu, morda pa tudi odločilno, je bilo njegovo nezakonito trošenje denarja OHR. Informacije, do katerih smo prišli, pravijo, da je Schmidt nepooblaščeno porabil več sto tisoč evrov, v prid tej informaciji pa govori tudi dejstvo, da je v poročilu Varnostnemu svetu ZN zahteval še več denarja za OHR.

Pravosodje držav, ki financirajo OHR, pa tudi same EU, naj razišče, koliko je tega denarja in kje je bil porabljen.

To iskanje denarja je dokaz, da Schmidt ni nameraval odstopiti, ko je pisal poročilo. Način, na katerega je novinarju nemškega Faza posredoval informacije, in čas objave odstopa kažeta, da je bil zagotovo pod pritiskom. Vendar je težko verjeti, kar diplomatski viri trdijo, da je to zaradi državnega premoženja in nekakšne grožnje s črno listo diplomatu z imuniteto in legitimnostjo, ki mu jo je dala ameriška diplomacija.