Schmidt pred Varnostnim svetom ZN: Nenehne blokade in izpodbijanje institucij BiH vodijo v "tiho dekonstrukcijo" države

(Patria) - Odhajajoči visoki predstavnik Christian Schmidt je danes Varnostnemu svetu ZN predstavil 69. poročilo o izvajanju miru v BiH in opozoril, da nenehne blokade in izpodbijanje državnih institucij vodijo v "tiho dekonstrukcijo" države.

Seja Varnostnega sveta ZN poteka v enem najbolj napetih političnih trenutkov po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, ki ga zaznamuje napoved Schmidtovega odhoda, blokade državnih institucij in nadaljevanje sporov glede prihodnosti mednarodnega nadzora v BiH, poroča N1.

Pred Scmidtovim nagovorom je namestnica stalnega predstavnika Rusije pri ZN Anna Evstigneeva zahtevala njegovo izločitev in ponovila stališče Moskve, da ne priznava legitimnosti visokega predstavnika.

V poročilu, ki zajema obdobje od 16. oktobra 2025 do 15. aprila 2026, je Schmidt navedel, da splošno varnostno stanje v BiH ostaja "stabilno, a krhko".

Poudaril je, da stabilizacijska vloga EUFOR-ja ostaja pomembna, zlasti v sodelovanju z Uradom visokega predstavnika (OHR), medtem ko politične krize in spori še naprej obremenjujejo delovanje države.

Hkrati je opozoril, da nesoglasja glede Daytonskega mirovnega sporazuma še naprej vplivajo na institucije BiH in "počasi vodijo k njihovi dekonstrukciji".

Schmidt je poudaril, da vodstvo entitete BiH Rs še naprej dvomi v ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, z "vse bolj konfrontacijsko politično retoriko", ki po poročilu odprto cilja Bošnjake na etnični in verski osnovi.

Navedel je, da se zastoj državnih institucij uporablja kot argument za prenos pristojnosti na nižje ravni oblasti in za trditve, da BiH ni vzdržna država.

Posebej je izpostavil zavrnitev oblasti Rs, da imenujejo sodnike v Ustavno sodišče BiH, ter zavrnitev odločitev tega sodišča.

V poročilu je navedel tudi, da je blokada najbolj vidna v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH, kjer se pravila o kvorumu uporabljajo kot "mehanizem blokade".

Zaradi tega je Schmidt poudaril, da številni zakoni, sprejeti v Predstavniškem domu, čakajo na potrditev v Domu narodov, vključno s tistimi, ki so potrebni za prvo medvladno konferenco z Evropsko unijo in začetek pristopnih pogajanj.

Schmidt je opozoril, da se tudi druge državne institucije soočajo s politično motiviranimi ovirami, ki jim preprečujejo izvajanje ustavnih in zakonskih obveznosti.

Ocenil je tudi, da se proračun institucij BiH že leta uporablja kot sredstvo njihovega slabljenja: "Institucije BiH so bile skozi celo leto 2025 v začasnem financiranju, enak problem pa se je nadaljeval tudi v začetku leta 2026."

Glede na poročilo proračun državnih institucij več kot desetletje stagnira kljub rasti obveznosti in inflaciji, medtem ko proračuni entitet znatno rastejo.

Schmidt opozarja, da se posledice posebej čutijo v sektorjih obrambe in varnosti. V poročilu je posebej izpostavil finančno krizo BHRT-ja.

Schmidt je opozoril tudi, da bi morebitni prenehanje delovanja državnega javnega servisa predstavljalo še en korak v procesu "plazeče dekonstrukcije institucionalnosti države".

Navedel je tudi, da sedanji sistem javnega oddajanja, vzpostavljen po vojni, da bi preprečili zlorabo medijev, kot je bila v začetku devetdesetih, kaže resne pomanjkljivosti.

Obrnil se je tudi na predčasne volitve za predsednika Republike srbske, ki so potekale novembra 2025 in februarja 2026, po pravnomočni sodbi Miloradu Dodiku.

Spomnil je, da je Centralna volilna komisija (CIK) BiH razveljavila rezultate na delu volišč zaradi "razširjene prevare" in nepravilnosti.

Glede na poročilo so volitve pokazale resne pomanjkljivosti volilnega sistema, vključno z lažnim predstavljanjem volivcev in glasovanjem brez veljavne identifikacije.

Zato je Schmidt ponovno podprl uvedbo tehnologij za identifikacijo volivcev in elektronsko štetje glasov pred splošnimi volitvami leta 2026.

V poročilu je navedeno tudi, da je medijsko okolje v BiH, zlasti v Rs, še vedno omejeno.

Schmidt opozarja na politični vpliv na javne servise in deloma zasebne medije, pa tudi na zastraševanje novinarjev s pravnimi pritiski, sovražno retoriko uradnikov in omejevanjem dostopa do uradnih dogodkov.

Dodaten problem, je navedel, predstavljajo zmanjšanja financiranja mednarodnih donatorjev za manjše in neodvisne medije.

V enem najostrejših delov poročila Schmidt poudarja, da BiH prehaja skozi "tiho rušenje demokratičnih standardov".

Ocenjuje, da del političnih elit daje prednost ohranjanju političnega nadzora nad institucijami namesto kompromisu, vladavini prava in evropskim integracijam.

Korupcijo opisuje kot "resen in trajen problem", globoko ukoreninjen v javnih institucijah in vsakdanjem življenju.

Prav tako sporoča, da kljub političnim krizam in "dekonstrukciji institucionalnega reda" državljani, civilna družba, lokalne skupnosti in zasebni sektor kažejo "izjemno družbeno odpornost", ki lahko državi pomaga izstopiti iz stagnacije."