Schmidt nas je spengao, a Nikšić in ostali so izkoristili priložnost v vsiljeni oblasti!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Afera “spengavanje”, ki danes pretresa politično sceno v Bosni in Hercegovini, ni naključen incident ali nepričakovana razpoka v sistemu. Sila pozna samo silo!

Zato je ravnanje Nermina Nikšića, predsednika vlade Federacije BiH in visokih policijskih funkcionarjev le logična posledica tega, kar je mednarodna skupnost skozi odločitve Christiana Schmidta sama proizvedla z nelegitimnim in globoko nedemokratičnim vsiljevanjem oblasti tako imenovane Trojke (SDP, Naša stranka, NIP).

Težko je razumeti, da so državljani tako zlahka prešli čez dogajanja v letu 2022, ko je bila njihova volja zanemarjena, zato so očitno nosilci političnih funkcij spoznali, da se temu narodu lahko preveč lahko prodajajo jajca namesto buč. Zato danes skozi dobro utečene komunikacijske kanale udeleženci afere skrenejo s poante. Ne ukvarjajo se z vsebino objavljenih sporočil, ampak z nepomembnimi vprašanji, kot je to, kdo je sporočila posredoval in kako so prišla v javnost.

Ko se je takratni visoki predstavnik odločil izbrisati voljo državljanov na volitvah in vsiliti politično konstrukcijo, ki ustreza interesom nekaj veleposlaništev, so državljani molčali. Niso čutili potrebe, da bi vztrajali pri obrambi svoje volje, prepričani, da se “nič ne more spremeniti”. Danes se kaže, da bi se vse moralo takrat porezati v korenini.

Kajti ko je bila oblast enkrat vsiljena z dekretom in ne z volitvami, je vsaka nadaljnja afera, tudi ta o “spengovanju”, le simptom gnilega temelja, na katerem je ta oblast zgrajena.

Schmidtova odločitev o “stabilnosti” je dejansko proizvedla popolno nestabilnost. Politična scena Bosne in Hercegovine je danes ujeta med poslušnostjo in ponižanjem, državljani pa med apatijo in cinizmom.

Kar se danes razkriva, ni le korupcija znotraj posameznih struktur oblasti, ampak tudi moralni bankrot sistema, ki se je začel v trenutku, ko je demokratični red zamenjal mednarodni dekret. Če je Schmidt odgovoren za začetek, potem tisti, ki so v tem redu uživali privilegije, nosijo odgovornost za nadaljevanje.

In zato se ne more govoriti o “aferi spengavanje” kot izoliranem primeru. Je le ogledalo, v katerem se jasno vidi obraz sistema, ki je namesto poštene politike izbral poslušnost močnim, namesto volje naroda pa poslušnost ukazom.