Vrh EU - Zahodni Balkan 18. decembra v Bruslju z deklaracijo o širitvi

(Patria) - Vrh Evropska unija-Zahodni Balkan bo v sredo, 18. decembra, na rednem letnem srečanju, na koncu katerega bo sprejeta deklaracija, od voditeljev regije pa se pričakuje, da se z njo uskladijo, je danes poročal Radio svobodna Evropa, ki je imel vpogled v osnutek deklaracije.

To bo prvi vrh, ki mu bo predsedoval Antonio Košta, novoizvoljeni predsednik Evropskega sveta.

V deklaraciji bo omenjeno, da je širitev geostrateška naložba v mir, varnost, stabilnost in blaginjo.

"Obstaja nova dinamika v procesu širitve. Pospešitev procesa pristopanja, ki temelji na pravični in strogi pogojenosti ter načelu lastnih zaslug, je v našem skupnem interesu," se med drugim navaja v osnutku končne deklaracije, ki jo bodo voditelji sprejeli na koncu vrha.

Pozdravljena bo odločenost partnerjev z Zahodnega Balkana, da spoštujejo in se posvetijo temeljnim evropskim vrednotam in načelom, v skladu z mednarodnim pravom ter ponovno izraženo zavezanostjo primatu demokracije, temeljnim pravicam in vrednotam ter vladavini prava.

Vladavina prava, svoboda izražanja, neodvisni in pluralistični mediji ter močna vloga civilne družbe so ključni za zagotavljanje delujoče demokracije, navaja osnutek.

Besedilo osnutka končne deklaracije se bo dotaknilo tudi geopolitičnega konteksta. V zvezi s tem bo sporočeno, da podpora Ukrajini ostaja jasen znak strateške usmeritve.

Vse države Zahodnega Balkana bodo pozvane, da "dosežejo hiter in trajnosten napredek k popolni uskladitvi s skupno zunanjo in varnostno politiko EU", vključno s sankcijami, njihovim izvajanjem in preprečevanjem izogibanja.

Voditelji EU bodo pohvalili tiste države, ki to že počnejo.

Regionalno sodelovanje bo zavzelo pomemben del skupne deklaracije, kjer bo poudarjeno, da so sprava, vključujoče regionalno sodelovanje in dobrososedski odnosi, vključno z državami članicami EU, sestavni del procesa širitve.

"Regionalni in dvostranski spori, zakoreninjeni v preteklosti, so predolgo preprečevali osredotočanje na prihodnost. Izvajanje dvostranskih sporazumov v dobri veri in z oprijemljivimi rezultati, vključno s Prespanskim sporazumom z Grčijo in Pogodbo o prijateljstvu, dobrososedstvu in sodelovanju z Bolgarijo, ostaja ključno. Odsotnost normalizacije odnosov med Prištino in Beogradom ovira oba partnerja," navaja osnutek deklaracije.

Poseben poziv bo naslovljen na Beograd in Prištino, naj brez odlašanja izvedeta vse dogovore, dosežene v okviru dialoga o normalizaciji odnosov, vključno s Sporazumom o poti normalizacije.