ROČIŠTE NA SUDU Kdo je bil član skupine Edina Gačanina, zanimala ga je politika in varnost v BiH, iz OSA-e so curile informacije

Piše: Amra Vrabac

Na sodišču BiH je potekalo ročišče na predlog tožilstva BiH za določitev pripora za 18 aretiranih v akciji Black tie 2, ki je potekala na več lokacijah v Sarajevu, Zenici, Mostarju. Za pet oseb so predlagani prepovedi približevanja, za 18 pa je postopajoči tožilec Sanjin Kulenović zahteval določitev pripora.

V svoji predstavitvi pred sodnico Tatjano Kosović je tožilec Sanjin Kulenović dejal, da so osumljenci storili kazniva dejanja organiziranega kriminala in sicer pranje denarja, zloraba uradnega položaja in pooblastil, sprejemanje nagrade ali darila za trgovanje z vplivom, izdajanje tajnih podatkov.

Tožilstvo del aretiranih sumi, da so v obdobju od 2016. do marca 2021. skupaj z Edinom Gačaninom Titom organizirali skupino za pripravo in izvrševanje kaznivih dejanj, vse zaradi pridobitve protipravne premoženjske koristi, ki se kaže v pridobivanju nelegalnih denarnih sredstev v njim znanem denarnem znesku, tako da je vsak od njih imel zavedanje in znanje o določenih nalogah, da bi tak denar dali v legalne tokove v Bosni in Hercegovini na način nakupa nepremičnin, zemljišč za gradnjo, ustanavljanje pravnih podjetij, dajanje donacij, financiranje posameznih političnih strank.

Tožilstvo trdi, da so člani skupine vedeli, da denar izvira iz kaznivega dejanja trgovine z mamili in prodaje opojnih drog s strani narko kartela, znanega kot “Tito i Dino”. Del podatkov je bil pridobljen s dešifriranjem Sky telefonov, ki so jih člani skupine uporabljali in komunicirali preko njih.

Del članov skupine je bil v sorodu z Gačaninom, opremo za zaščiteno komunikacijo pa so dobili od Gačanina posredno ali neposredno, oziroma mobilne telefone z nameščeno aplikacijo Sky ECC.

Kot je navedeno v predlogu, je imel Gačanin vzpostavljeni dve tako imenovani “blagajni”, od katerih je bila ena locirana v Sarajevu, druga pa na Nizozemskem, denar pa se je uporabljal za različne dejavnosti.

Adnan Smajlović je bil zadolžen za blagajno v Sarajevu, v začetku avgusta 2020. pa je Gačanin dal na razpolago 500.000 KM in jih je dajal članom skupine.

Člani skupine so jemali denar, o čemer je Smajlović obveščal Gačanina, ki je določal zneske, ki so se dajali članom skupine. Del tega denarja je bil namenjen za helikoptersko usposabljanje Smajlovića in Aide Halać, ki sta ga obiskovala v Beogradu, da bi prevažala Gačanina.

Kadrić o prihodu predsednika NIP v Dubaj

V predlogu tožilstva BiH je opisana vloga Dženisa Kadrića, ki je bil aretiran v prejšnji akciji in je v priporu, in sicer, da je skupaj s Harisom Behramom načrtoval ustanovitev nove politične stranke ali vlaganje v obstoječe stranke. Kadrić je v tej komunikaciji preko Sky sporočil navajal, da gre za milijonske zneske.

„Kadrić omenja, da bi morali vodilni ljudje ene od strank iz Bosne in Hercegovine priti v Dubaj na sestanek, glede morebitnega dogovora o pomoči v obliki financiranja, ter da je „uredil“, da pridejo iz stranke Narod i Pravda, natančneje predsednik, navajajoč, da jim bo ponudil, da delajo, kot želijo, ali pa bodo ustanovili svojo stranko, poudarjajoč, da želijo narediti najmočnejšo stranko, navajajoč, da je treba sprejeti radikalne ukrepe, torej silo in zastraševanje ljudi“, navaja predlog.

Glede aretiranega Gordana Memije je navedeno, da je skupaj s Seadom Preljevićem, Davorjem Curlom in Erminom Alamerovićem sodeloval pri organizaciji obiska Edina Gačanina Tita v Sarajevu septembra 2016. ter organizaciji nabave in donacije posebne policijske uniforme Posebni policijski enoti FUP-a FMUP-a v obdobju 2016/2017.

Kot je opisano, sta Curl in Preljević sredi leta 2016 v naselju Mejtaš predala Gordanu Memiji denarni znesek 320.000 evrov, ki sta ga predhodno ilegalno transportirala iz Belgije, čeprav sta vedela, da izvira iz kriminalnih dejavnosti, in da sta denar prevzela od Elmira Sarića in njegove žene Nathalie po nalogu Gačanina.

Po prevzemu denarja je Memija po navodilih Gačanina organiziral prihod, sprejem, najem avtomobila, rezervacijo sob v hotelu Bristol ter zagotovil osebno spremstvo za Gačanina, ki so ga sestavljali pripadniki FUP-a Dženis Kadrić, Senad Kadić, Emir Druškić in Adin Ćatić.

Tožilstvo trdi, da so jim te storitve plačali Memija, v dogovoru in s soglasjem Mustafe Selmanovića, poveljnika Posebne policijske enote. Navedeno je, da je Selmanović prejel tudi dragoceno uro.

Ta denar sta po trditvah tožilstva dala v legalne denarne tokove, čeprav sta vedela, da izvira iz nezakonitih dejavnosti.

Nabava opreme za FUP je bila zaupana Emirju Alameroviću, znanemu kot Kiki, Memijevemu poslovnemu partnerju, nabava pa je bila izvedena preko podjetja Rhea Express.

V.d. direktorja FUP-a Vahidinu Munjiću se očita, da ni izpolnil svojih obveznosti kot načelnik Enote za profesionalne standarde ter da je zavestno opustil začetek internih in disciplinskih postopkov za odgovornost policijskih uslužbencev, v začetku leta 2024 pa je sprejel Odločbo o spremembi delovnih mest v FUP-u, za katera delovna mesta je potrebno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, tako da je izključil okoli 20 pozicij in odločil, da dovoljenje za dostop do tajnih podatkov ni potrebno, ter na ta mesta razporedil Ćatića, Druškića in Kadića, katerima je bilo odvzeto dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ter jim s tem omogočil premoženjsko korist in škodo proračunu FBiH.

Pripadnik OSA-e je izdajal tajne podatke

Glede Edina Kačarja, pripadnika OSA-e, je bilo navedeno, da je vzpostavljal vsakodnevne stike z Adnanom Smajlovićem in Boškom Jerkovićem, za katera je vedel, da sta pripadnika skupine Edina Gačanina, ter jima je dajal dokumente OSA-e, za kar je prejel določene denarne zneske, najmanj 100.000 KM, in povzročil škodo varnosti BiH, glede na to, da je šlo za podatke o organiziranih kriminalnih skupinah, ki so pomembne za varnost BiH.
Glede pravnih oseb, med katerimi so podjetja iz Sarajeva, Mostarja v lasti osumljencev, je breme suma, da so prali denar za kartel Tito i Dino.

Tožilec Kulenović je poudaril, da je ta skupina pod vodstvom Gačanina delala na posebnem zaščitenem komunikacijskem kanalu Circle, ter da so bili pri preiskavah v Sarajevu najdeni strežniki.

Glede Adne Helić, za katero so bili zahtevani prepovedi približevanja, je navedeno, da je večkrat iz Dubaja v BiH vnašala velike količine denarja, za kar je prejemala provizijo 6-7 odstotkov.

Skozi dešifrirana Sky sporočila je vidno, da je Gačanin dajal denarne zneske članom skupine ter da so imeli določene naloge, ki se nanašajo na samo trgovino z mamili.
Tožilstvo je to skupino oziroma namere Edina Gačanina opazovalo tudi skozi segment „prevzemanja države“.

Gačanina zanimata politika in varnost v BiH

Gačanin preko članov skupine stopa v stik s člani in funkcionarji določenih političnih strank ter jim obljublja in ponuja podporo v obliki financiranja volilnih aktivnosti, posebej pa se zanima pred lokalnimi volitvami 2020. za politično situacijo.

Ko gre za trojico policistov FUP-a, jih tožilstvo BiH bremeni zlorabe položaja ali pooblastil ter sprejemanja darila.

Direktor Kantonalne bolnice Zenica Tarik Zulović, ki je bil aretiran v tej akciji, je v sorodu z Gačaninom, ter mu je Gačanin dal telefon s Sky aplikacijo, ter so tudi Zuloviću dajani večji zneski denarja iz blagajne, ki jo je vodil Smajlović.

Tožilec je izrazil stališče, da prepovedi približevanja ne bi bile ustrezne in vodenje kazenskega postopka bi bilo oteženo in nemogoče, ter če se znajdejo na prostosti, da lahko uničijo dokaze in vplivajo na priče.

Tožilec je napovedal izvedenstvo velikega števila zaseženih telefonov, komunikacij, računalnikov, analizo poslovne dokumentacije, finančne preiskave.

Obrambe proti tožilstvu BiH

Vse obrambe osumljencev so zahtevale, da sodišče zavrže predlog za določitev pripora ali da končno, če meni, da je potrebno, določi prepovedi približevanja.

Vsi osumljenci so državljani BiH, razen Gordana Memije, ki ima tudi nizozemsko državljanstvo, medtem ko je eden od osumljencev državljan Srbije, vendar nima veljavnih dokumentov.

Obrambe so izrazile stališče, da je predlog tožilstva pavšalen, samovoljen, nedorečen, da so se informacije, ki so navedene, zasnovale na operativnih spoznanjih in izjavah treh prič Ibre Bešlije, Elvira Hubjera in Marine Zović, ter da tožilstvo ni preverilo teh navedb. Obrambe trojice policistov, ter Selmanovića so se posebej obrušile na policistko Zović, trdeč, da je podpisala poročilo, da je bila nabava opreme urejena, sedaj pa je spremila svoje stališče.

Vlado Adamović, zagovornik Zulovića, je dejal, da glede njegovega varovanca ni opisanega niti kaznivega dejanja in da pričakuje, da bo izpuščen na prostost.

Haris Behram se je po svojem odvetniku obrnil na sodišče in dejal, da je po objavi v medijih, kjer se je omenjalo tudi njegovo ime, sam zahteval, da pride SIPA in vse razišče.

„Komaj sem čakal, da pridejo. Vse sem dal, nič nisem brisal. Ni razloga, da bi kam bežal, želim čim prej dokazati svojo nedolžnost“, je dejal Behram.

Odvetniki so ugovarjali dokazom tožilstva BiH, pa tudi samim navedbam, da so osumljenci lastniki določenih podjetij, ter da to ni res.

Zagovornik Smaila Šikala Senad Dupovac je dejal, da niti glede njegovega varovanca ni opisanega kaznivega dejanja.

Odvetnik Mirsad Crnovršanin brani štiri osumljene pripadnike Zvezne uprave policije. Dejal je, da mu ni jasno, kaj ti policisti počnejo v sodni dvorani in vprašal tožilca, ali obstaja kakšno poročilo o storitvi kaznivega dejanja.

Poudaril je, da so bili njegovi varovanci nezakonito odvzeti prostosti in da je v MUP KS vladala panika.

„Priče smo, da je v javnosti ustvarjeno zavedanje, da so moje varovance označili kot člane organizirane skupine Edina Gačanina. V Sky komunikaciji nimate nobenega mojega varovanca. Policijske in pravosodne institucije do leta 2019 niso vedele niti, kdo je Edin Gačanin. Ukvarjamo se z vaškim tračem“, je dejal Crnovršanin.

Dejal je, da je bil Gačanin tisto leto 2016 predstavljen kot uspešen poslovnež, ki trguje z nepremičninami in diamanti.

„Ne vidim, kaj je sporno, da se je nekdo družil z Edinom Gačaninom“, je dejal in dodal, da ti policisti niso bili seznanjeni z Gačaninovimi nelegalnimi dejavnostmi.

Sodišču so se obrnili tudi Senad Kadić, ki je poudaril, da jim je od leta 2019 naprej na glavo postavljena meta.

Zagovornica Mustafe Selmanovića Alena Begović je naštela vse, kar je FUP storil v zvezi z internimi postopki proti tem policistom, pa tudi glede nabave opreme in donacij.
Odvetnica je poudarila, da je Zvezno ministrstvo za notranje zadeve zadolženo za preverjanje podjetij ali oseb, ki donirajo opremo, in da izvede celotno preverjanje, ter da Posebna policijska enota ni sodelovala pri tej donaciji.

Sodišču se je obrnil tudi Selmanović, ki je dejal, da mu je žal, da doživljajo mučenje, ter da se mu je življenje obrnilo na glavo.

„Prijavili so me tudi, da imam neko podmornico, s katero prevažamo drogo v Neum. To so neumnosti“, je dejal Selmanović, ki je poudaril, da je vse dal za to državo in da je v aktivni službi več kot 30 let.

Obramba Vahidina Munjića je poudarila, da se upirajo določitvi pripora, ter vprašala, v čigavem interesu je, da se v takšni varnostni situaciji FUP in SPJ pustita brez vodilnih ljudi.

Poudarila je, da bi moral v sodni dvorani sedeti tudi bivši direktor FUP-a Ensad Korman, ki je bil direktor pred Munjićem, ter odgovoriti, zakaj ni bilo postopkov proti policistom.

Sam Munjić je poudaril, da je šele leta 2019 izvedel za primer spremljanja Edina Gačanina Tita ter da je kot vodja Enote za profesionalne standarde odredil, da se izvede interni postopek tudi za ta primer in za nabavo opreme.

Dejal je, da so ti policisti res storili hujšo kršitev službene dolžnosti, ker so bili na bolniškem dopustu, vendar so zapustili državo in spremljali Gačanina v Republiko Hrvaško.

„Nastopila je zastaralnost in nismo mogli voditi disciplinskega postopka“, je dejal in dodal, da je sicer spremenil odločbo o delovnih mestih, s čimer je omogočil tem trem policistom, da ostanejo v službi, ne glede na to, da nimajo dostopa do tajnih podatkov.

Obramba Seada Preljevića je od sodišča zahtevala, da zavrže predlog za pripor, ter zanikala vse, kar mu tožilstvo BiH očita.

Trdijo, da je prejel vabilo na zaslišanje v vlogi priče, da pa je bil odvzeto prostosti. Izvršen je bil preiskava njegovega stanovanja, od koder je bilo zaseženo veliko število računalnikov, trdih diskov, ter kot je obramba potrdila, je lastnik tudi obrta in dela na področju IT sektorja za več podjetij poleg redne zaposlitve na Aljazeera Balkans.

Sodišču se je obrnil tudi sam Preljević, ki je zanikal, da pozna Gordana Memijo.

„Nisem prevzel, nisem prenašal, nisem predal, nisem videl, da nekdo predaja nek denar nekemu tretjemu licu. Gospoda Sarića in Memijo prvič danes vidim“, je dejal Preljević.

Odvetnica Dijana Hasić, ki zastopa Davorja Curla, je dejala, da tožilstvo BiH ne more odločiti, katero kaznivo dejanje je storil njen varovanec, ter da je celoten predlog absurden. Poudarila je, da je njen varovanec leta delal pomembna dela in imel veliko mesečno plačo, ter da ni imel potrebe, da se spušča v kakršna koli posla.

Sodišču se je obrnil tudi sam Curl, ki je dejal, da je leta delal za OHR, ameriškega veleposlanika, da je prestajal najstrožje kontrole ter da si ni smel niti dovoliti kakršnih koli stikov s kriminalnimi skupinami.

Sodišču so se obrnile tudi obrambe Gordana Memije in pripadnika OSA-e Edina Kačarja, ki so prav tako zahtevale, da sodišče zavrže predlog za pripor.

Sodnica Kosović bo odločitev sprejela v zakonskem roku.