Popravljanje zaključenega primera ‘sodbe Ljubić’ daje tožilstvu v roko aduta Draganu Čoviću in nas vodi v anarhijo!

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

Dragan Čović, vodja HDZ BiH, je prejšnji teden dejal, da je iz tožilstva BiH v parlamentarno skupščino prišlo pismo, v katerem se zahtevajo informacije o neizvajanju sodbe Ljubić.

Glede na to smo vprašali, ali je tožilstvo BiH poslalo pismo, o katerem govori Čović?

Odgovor tožilstva BiH: V obdelavi je več zadev, ki se nanašajo na neizvršitev odločb ustavnega sodišča BiH. V teh zadevah se preverjajo navedbe in zahtevajo informacije od določenih institucij oziroma pravnih in fizičnih oseb, ki so povezane s postopkom izvršitve odločb.

Vprašali smo tudi, ali je tožilstvo BiH poslalo pismo ali sprožilo postopek proti odgovornim za neizvrševanje odločbe ustavnega sodišča BiH v zvezi z nalogo Komisije za koncesije, ki se nanaša na projekt „Hidroelektrarna Buk - Bijela“.

Iz tožilstva BiH odgovarjajo: „Nedavno je bilo v zadevi, ki se nanaša na Komisijo za koncesije, o kateri sprašujete, od sodišča BiH in Komisije za koncesije zahtevano določeno gradivo, potrebno za sprejetje tožilske odločitve v tej zadevi. Tako so bili tudi v drugih zadevah, pa tudi v tisti, ki se nanaša na zadevo Ljubić, zahtevani določeni podatki ali gradivo od pristojnih institucij.“

Na dve vprašanji nismo dobili odgovora, oziroma so nam odgovorili, da moramo konkretno vprašati za vsak primer posebej. Vprašali smo – zakonodajna in izvršna oblast po odločitvi NSRs ne spoštuje odločb ustavnega sodišča BiH, ali so jim bili poslani dopisi in ali je bil v teh primerih sprožen postopek zaradi neizvajanja več sodb ustavnega sodišča, ki se nanašajo na državno lastnino, pa tudi druge akte?

Prav tako smo vprašali – nedavno je v nekem intervjuju predsednica ustavnega sodišča BiH Valerija Galić dejala, da je tožilstvo ustavilo preiskave v znatnem številu primerov neizvajanja odločb ustavnega sodišča, za nekatere pa ni niti posredovalo informacij ustavnemu sodišču o fazi, v kateri se nahajajo. Ali se to lahko razume kot selektivno pristopanje k zadevam?

In dobili naslednji odgovor: „Vlagatelja prijave se v skladu z zakonom obvešča o tožilskih odločitvah, kadar je to določeno z zakonom, tako da na zadnje vprašanje ne moremo dati nekega konkretnega odgovora, brez sklicevanja na konkretno zadevo, ki vas zanima.“

Le redkokdo v Bosni in Hercegovini ne ve, da je naše pravosodje že zdavnaj pod trdnim nadzorom političnih strank in kadrovikov. Zato je mogoče, da tožilstvo BiH od državnega parlamenta zahteva dokumentacijo o sodbi „Ljubić“, za katero je visoki predstavnik Christian Schmidt dejal, da je „pravno zaključena“, in to po njegovih vsiljevanjih na volilno noč oktobra 2022.

Še lažje je razumeti, da je zgodba o preiskavi „neizvajanja sodbe Ljubić“ pravzaprav kateter za usmerjanje javnosti v smeri, ki jo želi Dragan Čović. Kajti z aktivacijo zgodbe o „sodbi Ljubić“ vodja HDZ BiH dobi dodatnega aduta v rokavu za vroče pomladne boje okoli sprememb volilnega zakona.

Po drugi strani zgodbo, kako so nedavno nekaj zahtevali glede Komisije za koncesije, lahko tožilstvo prodaja majhnim otrokom. Kajti Komisija je sredi leta 2021 prejela nalog ustavnega sodišča BiH, da reši spor Hidroelektrarne „Buk Bijela“, po tem, ko niso spoštovali roka devet mesecev, pa ni bilo storjeno nič konkretnega. Šele leta 2024 se je začelo preiskovati celoten primer.

Neupoštevanje odločb ustavnega sodišča BiH je kaznivo dejanje, v entitetu Rs pa najvišji zakonodajni in izvršni organi oblasti ne spoštujejo odločb ustavnega sodišča. Ne more biti bolj konkretno in jasno. Vendar do sedaj nimamo niti ene tožilske odločitve o sprožitvi postopka proti odgovornim, ki bi bili poleg tega obremenjeni tudi z rušenjem ustavnega reda. Kajti neupoštevanje odločb ustavnega sodišča in uradna odločitev, da se jih ne uporablja, je rušenje ustavnega reda te države.

Ne vem, kaj je nejasno v obtožbah predsednice ustavnega sodišča BiH Valerije Galić, da tožilstvo BiH ni niti posredovalo informacij o statusu določenih zadev, pa tožilstvo na to vprašanje ne odgovarja.

Dejansko je vse jasno, saj je očitno, da se zaradi političnih potreb nekateri primeri, kot je „sodba Ljubić“, popravljajo, čeprav je vrhovni razlagalec Daytona, visoki predstavnik, dejal, da je ta primer pravno zaključen.

„Huje od nepravičnosti je le selektivna pravičnost. Možni iz tožilstva BiH (na krilih različnih entitet, etnicitet in politik) nam vsak dan servirajo to selektivno pravičnost,“ je nedavno na teh straneh zapisala urednica Čorbo Zećo.

Gledano v tem smislu bi lahko selektivno procesuiranje odločb ustavnega sodišča BiH vodilo do popolnega porušenja ustavnega reda BiH in s tem do razvrednotenja pravosodnega aparata, kar ima v definiciji le eno ime – anarhija.

Če pridemo v to fazo, kamor nas potiska tožilstvo, ki selektivno izbira zadeve, ne bo več pomembno, katera institucija, kateri zakon, vladal bo le zakon močnejšega, Bosna in Hercegovina pa bo vrnjena v obdobje temne preteklosti. Vse zaradi Čovića in njegove potrebe po legitimnem predstavljanju!