Reformsko kopiranje: Platforma dveh trojk je vse, razen bistvo – kako se izogniti ključnim vprašanjem in trditi, da jih rešujete!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Sporazum med dvema trojkama, eno iz Federacije in drugo iz Republike srbske, ki naj bi bil podpisan v Sarajevu, je že na prvi pogled videti kot niz diplomatsko zapakiranih obljub brez dejanske politične ali zakonske teže.

Sporazum deluje kot zbirka lepo oblikovanih obljub, vendar brez pravne teže ali mehanizmov izvajanja, kar je v bistvu najpomembnejše, saj ne smemo pozabiti na sporazum s SNSD-jem, podpisan leta 2022, ki je bil na papirju videti zelo dobro, tako kot so bila milozvočna hvalisanja voditeljev Trojke do Milorada Dodika o tem, da je vodja SNSD-ja nekakšen nov politik, pripravljen na kompromis.

Marketing in populizem o domnevni evropski poti sta bistvo sporazuma, ki naj bi ga jutri podpisali dve politični skupini pod okriljem mednarodne skupnosti, torej dve trojki. Če bi gledali samo po številu tistih, ki bodo jutri podpisovali, bi neveden človek pomislil, da gre za resno politično moč, medtem ko dejansko stanje kaže, da gre za zanesenjake, ki svoje načrte gradijo na dobri volji drugih, veliko močnejših.

Vendar to ni v fokusu tega besedila. Kajti sporazum, ki bo jutri podpisan, je veliko pomembnejši za določanje politične vloge in namere dveh blokov pod isto mantro.

In v sporazumu EU, evropski cilji, načrt rasti, korupcija, boj proti kriminalu in tako naprej. Država Bosna in Hercegovina in njeni že tako opredeljeni interesi ali tisto, kar bi morali biti njeni interesi, niso omenjeni niti mimogrede.

Ni to toliko nepričakovano, kolikor je dejansko drzna in brezbrižna norčevanje iz države in njenih državljanov v režiji sarajevskih političnih voditeljev pod zastavo mednarodne skupnosti. Morda je neumno, vendar se je vseeno pričakovalo, da bo sarajevska Trojka po že katastrofalnem sporazumu z Miloradom Dodikom in Draganom Čovićem ne bo ponovila napake in ne bo podpisala sporazuma, ki po svoji vsebini ne bo dal prednosti interesom države, s katerimi bi Bosna in Hercegovina postala močnejša, boljša, naprednejša.

Danes nas prepričujejo o nekih novih zgodbah, da je Dodik pokazal svoj pravi obraz, oni pa bodo zdaj v novi koaliciji, ki je zaradi HDZ-ja skrajno vprašljiva, odblokirali EU pot Bosne in Hercegovine.

V resnici takšen dokument nima moči, da bi odblokiral EU pot, razen če ga ne spremljajo dejanski zakonodajni in institucionalni koraki, ki so v BiH trenutno paralizirani. Ta platforma je politično orodje za prikazovanje „volje za reforme“, vendar se izogiba ključnim vprašanjem, kot je državna lastnina, in ne vključuje ključnih akterjev SNSD, ki je na oblasti v Republiki srbski, zato je vprašanje, kako naj bi se doseglo dogovor.

Še posebej skrb vzbujajoče je izpuščanje državne lastnine, kar jasno kaže, da najtežja vprašanja ostajajo ob strani, kar le podaljšuje status quo.

Tako nam trikolorji v sestavi Nermin Nikšić, Elmedin Konaković in Edin Forto, okrepljeni s političnimi lutkami Nerminom Ogreševićem, Šemsudinom Mehmedovićem in Fuadom Kasumovićem, nikjer v sporazumu s reformisti za boljše jutri iz Republike srbske ne ponujajo načina reševanja državne lastnine.

Eno najpomembnejših in najbolj spornih vprašanj v BiH je vprašanje državne lastnine, zlasti odnos med entitetama in državo glede njenega razpolaganja. Ta tema pa v dokumentu ni niti omenjena, čeprav je v središču politične krize med RS in državno ravnjo.

Državna lastnina je tudi ključni pogoj za nadaljnji napredek proti EU, saj se tiče delovanja pravne države in vladavine prava ter je sestavni del programa 5+2 in končnega zaprtja OHR-ja.

Zelo verjetno se ta tema ni znašla, ker stranke niso sposobne doseči kompromisa, zato je bila zavestno izpuščena, da ne bi povzročila političnih napetosti, kar je v nasprotju z izkazano „zavezanostjo miru in dialogu“, in kar bi lahko kasneje ogrozilo tudi obstojnost te koalicije.

Kajti potiskanje problema pod preprogo ne pomeni, da ti ne obstajajo.

Dokument sicer uporablja zelo splošne, diplomatske izraze, ki delujejo, kot da so prevzeti iz niza prejšnjih deklaracij in izjav brez konkretne operativne vrednosti.

Na primer, nepopustljiv boj proti korupciji, nima opredeljenih mehanizmov ali rokov, uvajanje sodobne tehnologije v volitve, omenjena je samo oprema, ne pa zakonska podlaga, nadzor ali testiranje sistema.

Uvajanje diferencirane stopnje DDV je resen fiskalni ukrep, vendar ni pojasnjeno, kako se bo uskladil z entitetnimi pristojnostmi in fiskalnim svetom. Vemo, koliko ima Federacija npr. težav s to temo, fiskalno reformo čakamo od leta 2023.

Dokument preprosto bolj deluje kot politična platforma za javni vtis in mednarodni signal kot pa kot dejanski reformni načrt.

Veliko se omenjajo EU integracije, vendar se ne določi niti en konkreten rok, niti kaj se dela, da bi se izpolnilo 14 prioritet iz Mnenja Evropske komisije iz leta 2019.

V bistvu ni zakonske podlage, noben predlog zakona, osnutek ali konkreten institucionalni korak ni naveden.

V sporazumu je kot zunanjepolitični cilj opredeljena samo EU pot, vendar je zunanja politika BiH že opredeljena in poleg vključevanja v NATO vključuje še veliko več, zato se to lahko spremeni z novo strategijo ali zakoni, ne pa s kakšnim sporazumom.

Na koncu platforma, ki obide ključna vprašanja, ne vključuje vseh relevantnih političnih akterjev in ne ponuja konkretnih zakonskih ali institucionalnih korakov, ni nič drugega kot še en poskus, da se forma predstavi kot vsebina. Medtem čas teče, državljani pa ostajajo talci statusa quo.