Reakcije na 9. januar so dokaz, da je mednarodna skupnost pripravljena na delitev BiH!

Piše: Rasim Belko

Če bi Vojska Srbije danes vstopila na ozemlje bh. entitete Rs, bi bile reakcije veleposlaništev ZDA, delegacije EU, OHR-ja, Bruslja, Londona in Washingtona identične reakcijam, ki smo jih videli in slišali v zadnjih dneh ob 9. januarju.

Enostranski separatizem

Te reakcije so bila jalova sporočila, v katerih se poziva k umirjanju napetosti, čeprav napetosti ni. Napetosti nastanejo, ko se okoli nekega problema soočita dve strani. V primeru 9. januarja ni bilo nič dvostranskega, nasprotno, viden je bil izključno enostranski separatizem na delu.

Entiteta Rs, ki je nastala kot oblika upravne enote vsiljene mirovne rešitve, je na ta dan praznovala “dan državnosti”. Tako je politično vodstvo te entitete dejansko pokazalo, da ne praznuje dneva, ko so postali entiteta v Bosni in Hercegovini, temveč dejstvo, da praznujejo državnost, ki je sicer še neformalna, a s tendenco formaliziranja. Ta tendenca je bila vidna v Beogradu, sosednji državi, s katere vrha so prihajale čestitke in sporočila podpore.

Zato je jasno, da pozivi k umirjanju napetosti in spoštovanju ustavnih in zakonskih določb niso bili namenjeni separatistom Miloradu Dodiku. Iz sporočil, ki so bila objavljena, zlasti tistega veleposlaništva ZDA, je jasno, da napetosti ne povzroča 9. januar, zato ga z veleposlaništva problematizirajo le zato, ker je tudi verski praznik. Kar bi bil tudi drug problem, če načrti, ustvarjeni 9. januarja, ne bi uspeli rešiti muslimanskega vprašanja postsocialistične družbe.

Pozivi k umirjanju napetosti so bili dejansko namenjeni tistim, ki bi se morda upali na določen način odzvati na 9. januar, ki vsako leto znova napada obstoj Bosne in Hercegovine in stabilnost Balkana. Torej, “umirite napetosti” je bilo namenjeno predvsem Bošnjakom, tako kot so jim sporočali tudi po 9. januarju 1992.

Ustvarjalci Rs in politični ustvarjalci Milorada Dodika ne želijo imeti nobene sile, ki bi se uprla izločitvi Rs in njeni pripojitvi nekdanji veliki Srbiji, danes srbskemu svetu. Zato je treba reakcije na 9. januar, tako letos kot pretekla leta, obravnavati skozi prizmo načrta mednarodne skupnosti za delitev Bosne in Hercegovine.

V tem načrtu, čeprav krhka in notranje povsem izgubljena, Evropska unija igra pomembno vlogo. Predvsem zato, ker njene politike narekujejo London in Washington, drugič pa zato, ker naj bi Unija služila kot iluzija vsem v Bosni in Hercegovini, ki verjamejo, da bodo tako ohranili državo pred razpadom. Pa je ne bodo, ker je to le iluzija.

Iluzija za Bošnjake, za katere je že zdavnaj ustvarjen načrt, po katerem naj prostovoljno vstopijo v območje izginotja. Institucije EU v Bosni in Hercegovini so v veliki meri vključene v vprašanja, ki se tičejo entitete FBiH, v kateri živi 90 % bosanskih muslimanov (Bošnjakov). Po drugi strani je njihova verodostojnost in avtoriteta v entiteti Rs na ravni avtoritete Ćamila Durakovića ali Nebojše Vukanovića. Vsi jih slišijo, nihče ne posluša.

Buđenje je krvavo

Torej, ni dvoma, da politiko Rs kreira trikotnik Beograd - Moskva - Banjaluka, ob asistenci Viktorja Orbana.

V Federaciji je drugače, tam delegacija EU v sodelovanju z OHR-jem v veliki meri kreira politično sliko, veleposlanik EU pa se skupaj z ameriškim kolegom upa ukazati entitetni vladi, kaj naj stori z letališči in nekaterimi drugimi uspešnimi podjetji. In je poslušna, ker na čelu vlade je Bošnjak s trdnim verovanjem v iluzijo.

Da je pot BiH v Evropsko unijo izprijena iluzija, je pokazal primer Željane Zovko, ki nečastno v Evropskem parlamentu predstavlja Stari most kot hrvaško kulturno dediščino. Stari most, ki so ga porušili hrvaški zločinci, ga je pripojila Hrvaški, ne da bi jo kdo v Evropskem parlamentu vprašal zakaj, kako, od kdaj. Niso je vprašali, ker v projiciranih načrtih je bh. entiteta Federacija del velike Hrvaške, zato s tega vidika izpade, da ima Zovko prav.

Ali pa smešnost z pogoji za evropsko pot BiH. Nekdo je pred dnevi rekel, da so nam naložili nesmiselna vprašanja v vprašalniku, računajoč, da nikoli ne bomo odgovorili. Zdaj pa nam kot “prijatelji” želijo zmanjšati število pogojev za začetek pogajanj. Od kod takšna naglica, če vemo, da Bosna in Hercegovina po nobenem parametru ne izpolnjuje pogojev za članstvo v EU. Razen po rudnem in drugem bogastvu.

V vse to se ujema tudi dejstvo, da je bil v mandatu aktualnega visokega predstavnika vloga OHR-ja v veliki meri spremenjena. Christian Schmidt, nemški demokrščan, to institucijo uporablja kot kneza EU za Federacijo, ki se občasno oglasi glede vprašanj srbskega dela Bosne in Hercegovine.

Schmidov partner pri vsiljevanju odločitev za Federacijo je Andrej Plenković, s katerim ima odprto vez in s katerim se redno sestaja zaradi načrtovanja naslednjih potez. Zaradi tega entiteta FBiH že zdaj izgleda kot gubernija Hrvaške, odločitve, ki jih pričakujemo v prihodnjem času, pa bodo le še bolj zatirale muslimane, da bi se zagotovila ključna možnost za razpad Bosne. Kajti, ko bosta Federacijo de facto in de jure upravljala Čović in Plenković, ne bo ovir, da se ne bi dogovorila z Dodikom glede datuma končne delitve Bosne in Hercegovine.

Morebitne napetosti, ki bi jih povzročili zatirani muslimani (Bošnjaki), bi reševal “nepristranski” EUFOR, morda pa tudi NATO.

Da ta tekst ne bi bil mračen in pesimističen, je treba na koncu spomniti, da, ne glede na to, koliko EU, ZDA in Velika Britanija delajo in pripravljajo teren za delitev Bosne in Hercegovine, so Bošnjaki, Bosanci in Hercegovci tisti, ki se na koncu odločajo. Le ključnega pomena je, da razumejo, kam vse vodi, potem jim bo veliko lažje storiti tisto, kar je treba storiti.

Ne smejo prespati, kajti tukaj je bujenje krvavo!