Vojni veterani in mirovni aktivisti danes v Ahmićih in Trusini

(Patria) - Skupina mirovnih aktivistov in vojnih veteranov, nekdanjih pripadnikov Armade RBIH, Hrvaškega sveta za obrambo
(HVO), Hrvaške vojske (HV), Vojske Republike Srbske (VRS) in Vojske Jugoslavije (VJ), se bo
16. 4. 2024. udeležila obeleževanja obletnice trpljenja tako v Ahmićih kot v Trusini.

Letos mineva 31 let od vojaških zločinov v Ahmićih pri Vitezu in v Trusini pri Konjicu. 16. aprila 1993. so pripadniki HVO storili zločin nad (bošnjaškimi) prebivalci Ahmićev, medtem ko so pripadniki Armade RBIH storili zločin nad (hrvaškimi) prebivalci Trusine. 

„Skupaj z vojnimi veterani iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije smo se do zdaj udeležili več kot 20 komemoracij, obiskali smo različne kraje v vseh treh državah, da bi pokazali, da lahko skupaj izkažemo čast vsaki žrtvi in obsodimo vsak zločin. Tako smo leta 2018. obiskali komemoracijo v Trusini, leta 2019. pa smo bili v Ahmićih. V Ahmiće in Trusino, ta dva kraja, ki sta za nas neločljivo povezana z bolečino, smo hodili tudi kasneje, vendar smo se letos odločili, da bomo prvič hkrati prisotni tako v Ahmićih kot v Trusini. Kot vedno poudarjamo, kamor koli gremo, prihajamo v miru, jasno obsojamo vsak zločin in s skupno prisotnostjo kažemo, da lahko gradimo kulturo spomina, v kateri bo prostor za vse žrtve, da lahko skupaj gradimo spomin, ki nas bo učil o vrednosti vsakega človeškega življenja, medsebojni pomoči in gradnji boljšega družbenega sistema za vse nas in naše otroke,“ je povedal Amer Delić, član Centra za nenasilno delovanje in vojni veteran Armade Republike Bosne in Hercegovine.

Ahmići so vas v občini Vitez, kjer so 16. aprila 1993. enote HVO ubile 116 civilistov, del ubitih pa nikoli ni bil najden. Med žrtvami so tudi otroci, stari od treh mesecev do sedem let. Najstarejša oseba, ubita v tem zločinu, je bila stara 81 let. Za ta zločin je pred Haškim sodiščem odgovarjalo več oseb, vse so že na prostosti, vključno z Darijem Kordićem, ki je bil po poveljniški odgovornosti obsojen na 25 let zapora.

V Ahmićih je letos ponovno tudi Mirko Zečević Tadić, nekdanji pripadnik HVO, mladoletni udeleženec vojne in vojni invalid, ki je zadnjih dvajset let posvetil procesu sprave. Že prej je obiskal tako Ahmiće kot Trusino, od te udeležbe na komemoracijah pa pričakuje, da bodo z njih poslane sporočila miru.

„Vedno, ko obiščemo takšna mesta, ko izvemo dejstva, da je bilo tu ubitih veliko civilistov, nedolžnih ljudi, mladih, otrok, starcev, je vedno nekako neprijetno. Preprosto se sprašujem, kakšno človeško bitje, kakšen človek moraš biti, da storiš te stvari ljudem, ki so popolnoma nedolžni, ki se ne morejo braniti, ki ne morejo nuditi nikakršnega odpora? Vendar vem, da moramo hoditi na takšna mesta, da nas mora iti čim več, preprosto zato, da si sami rečemo, da smo lahko 'normalni', da moramo ponovno graditi vrednote, da drugim ljudem govorimo, da se lahko skupaj pogovarjamo in živimo. Želel bi le, da ti ljudje, ki bodo v Ahmićih in Trusini, še posebej v Ahmićih, vidijo, da jaz, čeprav sem bil v drugi vojski, vojski, ki je storila te zločine, nisem takšna oseba, ki je to storila. Da spoznajo, da obstajajo tudi med nami takšni, ki smo bili v tej vojni 'normalni' in nismo bili pripravljeni storiti takšnih strašnih stvari. To mi je najpomembneje, da me ti ljudje sprejmejo takšnega, kot sem: Da sem pripadnik drugega naroda, druge vojske, vendar nisem bil sposoben storiti teh stvari,“ pojasnjuje Mirko Zečević Tadić.

V Trusini, ki se nahaja približno 20 kilometrov od Konjica, je 16. aprila 1993. v napadu Armade RBIH po podatkih Sodišča Bosne in Hercegovine umrlo 19 civilistov in trije ujeti pripadniki HVO. Za ta vojaški zločin je pred Sodiščem Bosne in Hercegovine obsojenih več oseb, sojenje Zulfikaru Ališpagi, poveljniku odreda ARBiH za posebne namene „Zulfikar“, pa se ni končalo niti po polnih 14 letih.

Dragica Tomić, predsednica združenja, ki organizira komemoracijo v Trusini, pravi, da je spomin na 16. april opozorilo za prihodnost in svarilo, da vsaka vojna za seboj pušča pustošenje.

„Vsaka mati enako joče, vsakega otroka enako boli, ko ostane brez staršev, brata brez sestre in sestro brez brata… To nam vsako leto sporoča prav 16. april. Zame je izjemno pomembno, ko obstaja skupen spomin tako na Ahmiće kot na Trusino, pomembno je to, kar počne Center za nenasilno delovanje, vendar želim poudariti tudi, da so pred časom Trusino in Ahmiće skupaj obiskali verski voditelji vseh skupnosti v BiH, da prihajajo študenti iz Sarajeva in Zagreba… Potrebovali bomo veliko časa, da bo kaj takega postalo običajno, vendar nas spodbujajo ljudje, ki so pokazali, da lahko gredo po tej poti, pokazali so vojni veterani, študenti, predstavniki verskih skupnosti… To je dokaz, da se trpljenja lahko skupaj obeležuje, ne glede na to, kdo je zločin storil in iz katerega naroda so žrtve. To je veliko za Bosno in Hercegovino in to je korak naprej,“ pravi Dragica Tomić, ki je skupaj z mirovnimi aktivisti obiskala Ahmiće in položila cvetje na spomenik ubitim prebivalcem te vasi. Prav tako je leta 2022. Dragica Tomić v Trusini gostila predstavnike združenj žrtev iz Stupnega Dola pri Varešu, nato pa je sodelovala tudi pri povratnem obisku v Stupnem Dolu.

Mirovni aktivisti in aktivistke ter vojni veterani iz regije v organizaciji Centra za nenasilno delovanje so se do zdaj udeležili komemoracij v BiH v Gornjem Vakufu, na Koti 715 pri Zavidovićih, Stogu pri Vozući, Novem Gradu/Bosanskem Novem, Sanskem Mostu (Hrastova glavica), Sijekovcu pri Brodu, Laništih pri Brčkem, Trusini pri Konjicu, Ahmićih pri Vitezu, Grabovici, Uborku in Sutini pri Mostarju, Briševu in Zecovih pri Prijedoru, Korićanskih stijenah, Stupnem Dolu pri Varešu, Boderištu pri Brčkem, mostu na Savi v Brčkem, Bradini pri Konjicu, Skelanih pri Srebrenici, Silosu v Tarčinu pri Hadžićih, Lozju pri Goraždu, Rogatici, v Srbiji v Grdelički klisuri pri Leskovcu, Varvarinu pri Kruševcu, Aleksincu, ter na Hrvaškem v Pakracu, Varivodah in Gošiću pri Kninu.