Rast izvoza v letu 2025 pozitiven znak okrevanja tujih trgov

(Patria) - V letu 2025 se je skupni obseg zunjanje trgovine Bosne in Hercegovine s svetom povečal za 2,12 milijarde KM, kar potrjuje večjo intenzivnost mednarodne trgovine ter rast gospodarskih aktivnosti in integracije s tujimi trgi.

Vrednost izvoza v letu 2025 je znašala 17,42 milijarde KM, kar predstavlja povečanje za 882 milijonov KM v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rast izvoza je pozitiven znak in kaže na postopno okrevanje tujih trgov, predvsem glavnih trgovinskih partnerjev BiH.

Vrednost uvoza je znašala 30,43 milijarde KM, kar je za 1,21 milijarde KM več kot prejšnje leto. Primanjkljaj v blagovni menjavi se je povečal za 359 milijonov KM in je znašal 13 milijard.

To je bilo poudarjeno na novinarski konferenci v Sarajevu, kjer sta predsednik Zunjanje trgovinske zbornice (VTK) BiH Ahmet Egrlić in predstavnici Sektorja za makroekonomski sistem Belma Alihodžić in Amila Močević predstavili osnovne kazalnike zunjanje trgovine naše države s svetom v letu 2025.

Podatki o zunjanje trgovini naše države s svetom so bili predstavljeni tudi predstavnikom diplomatskega zbora v BiH, organov BiH in podjetij.

- V preteklem letu je skoraj 1.000 naših podjetij sodelovalo na obiskih sejmov, B2B srečanj, konferenc in izobraževanj, ki smo jih organizirali. Struktura menjave ostaja stabilna, kovinska industrija ohranja največji delež, medtem ko lesna industrija ustvarja presežek in pomembno prispeva k zunjetrgovinski bilanci.

Še posebej pomembno je poudariti močno povezanost s trgi Evropske unije in regije CEFTA, kjer so podjetja BiH vključena v regionalne in evropske verige vrednosti. Rast izvoza na nekaterih trgih ob hkratni potrebi po nadaljnji diverzifikaciji in krepitvi konkurenčnosti kaže na potencial domačega gospodarstva, da v prihodnjem obdobju dodatno izboljša svoj položaj na mednarodnem trgu - je dejal Egrlić.

Evropska unija ostaja ključna za izvoz BiH, Hrvaška pa vodilni posamezni partner, medtem ko je znotraj CEFTA zabeležena najbolj dinamična rast, kar potrjuje, da postajajo regionalni trgi vse pomembnejši prostor za plasiranje izdelkov BiH in gradnjo dolgoročnih gospodarskih vezi.

- Najpomembnejši trgovinski partner naše države ostaja EU, z več kot 73 % celotnega izvoza in 66 % celotnega uvoza. Zmerna rast uvoza za 2,68 % in močnejša rast izvoza za 5,57 % potrjujeta stabilno in intenzivno zunjanje trgovino, pri čemer se je izvoz v EU povečal za 669 milijonov KM.

Pokritost uvoza z izvozom v EU znaša 62,7 %, kar kaže na stabilen, a še vedno primanjkljajni odnos, pri čemer EU ohranja položaj ključnega partnerja in glavnega motorja izvoza BiH - je dejala Alihodžić.

Skupni izvoz v države regije CEFTA je znašal 2,97 milijarde KM in je za 135 milijonov KM višji kot prejšnje leto, medtem ko je bil uvoz iz regije CEFTA 4,74 milijarde KM in je za 229 milijonov KM višji.

Največji obseg menjave se ustvarja s Srbijo, kamor je bilo izvoženega blaga v vrednosti 1,88 milijarde KM, medtem ko je vrednost uvoza znašala 4,10 milijarde KM.

- Na trg CEFTA je bilo izvoženih 404,52 milijona KM, za 64,5 milijona KM več kot prejšnje leto. Uvoz je znašal 603,16 milijona KM in je za 30,61 milijona KM višji. Več kot 70 % celotne menjave s EFTA se ustvarja s Švico, kamor je izvoz dosegel 344,37 milijona KM, medtem ko je uvoz znašal 547,66 milijona KM.

Bosna in Hercegovina je zabeležila rast izvoza na tako imenovana tretja tržišča za 3,60 % in je skupno izvozila blago v vrednosti 1,37 milijarde KM, medtem ko je uvoz znašal 4,85 milijarde KM in je za 9,48 % višji. Od teh trgov je izvoz rastel le v Turčijo, medtem ko je uvoz najbolj rastel iz Kitajske - je dejala Alihodžić.

Gledano blagovno menjavo v sektorjih gospodarstva, je opazno povečanje tako izvoza kot uvoza v skoraj vseh sektorjih, kar je neposredno povzročilo večji obseg celotne menjave. Struktura rasti izvoza kaže, da BiH najhitreje napreduje v sektorjih energetike, elektroindustrije in avtomobilske industrije.

- Skupna rast izvoza je v največji meri posledica močnega povečanja izvoza električne energije, ki je narasel za 30 % in potrdil ključno vlogo energetskega sektorja v izvozni strukturi BiH.

Pomemben prispevek so dali tudi sektorji z višjo dodano vrednostjo, predvsem rast izvoza delov za avtomobilsko industrijo je narasla za 13 % in izoliranih žic za 7 %, kar potrjuje stabilno integracijo domačih podjetij v evropske dobavne verige.

Kovinske konstrukcije beležijo zmerno rast za 5 %, medtem ko je izvoz pohištva nekoliko upadel za 2 %, kar kaže na izzive na trgu, pa tudi na ohranjeno prisotnost podjetij BiH v EU - je povedala Močević.

Dodala je, da nafta in naftna olja še vedno predstavljajo najpomembnejše uvozne proizvode, z vrednostjo 2,24 milijarde KM v letu 2025, kljub padcu za 7%.

- Uvoz avtomobilov je narasel za 9 %, zdravil pa za 8 %. Še posebej izrazita je rast uvoza električne energije za 101 %, na 628,96 milijona KM, kar kaže na energetsko neravnovesje in potrebo po krepitvi domačih zmogljivosti.

Bakrena žica, z uvozom 471,8 milijona KM in rastjo za 4 %, ohranja pomembno vlogo, saj se v veliki meri uporablja za nadaljnjo predelavo in izvoz, kar potrjuje integriranost domače industrije v mednarodne verige vrednosti - je pojasnila Močević.

Agroindustrijski in prehrambeni sektor še naprej beleži največji primanjkljaj v blagovni menjavi, ki v letu 2025 znaša 4,24 milijarde KM, in je rezultat uvoza 5,55 milijarde KM ter izvoza 1,32 milijarde KM.

- Čeprav se primanjkljaj zdi velik, je razumljiv glede na odvisnost BiH od uvoza surovin in izdelkov, ki se pri nas ne proizvajajo. Izvoz agroindustrije je povzročil povečanje plasiranja maščob in olj, mlečnih izdelkov in izdelkov na osnovi žit.

Pri uvozu prednjačijo meso in mesni izdelki, kis, alkoholi in pijače, tobak, kava, čaj, izdelki na osnovi žit in mlečna industrija. Agroindustrija ima prostor za nadaljnjo rast, vendar je za pospešitev potrebna tudi podpora domačega trga - je dodala Močević.

Lesna industrija, kot je bilo poudarjeno, tradicionalno ustvarja presežek v blagovni menjavi zaradi rasti izvoza in nadzorovanega uvoza. V letu 2025 je izvoz znašal 2,60 milijarde KM, medtem ko je bil uvoz 1,45 milijarde KM, kar daje presežek 1,15 milijarde KM.

V istem obdobju je kemična in farmacevtska industrija ustvarila izvoz 2,14 milijarde KM, kar je blag upad za 11 milijonov KM ali 1 %, medtem ko se je uvoz povečal na 4,66 milijarde KM, kar predstavlja rast za 5%.

Tekstilna industrija je zabeležila upad izvoza na 1,61 milijarde KM in zmanjšanje za 47,3 milijona KM, medtem ko je uvoz znašal 2,32 milijarde KM in beleži upad za 31,3 milijona KM.

Mineralna goriva in električna energija beležijo stabilno rast uvoza, pri čemer uvoz naftnih olj v letu 2025 znaša 2,24 milijarde KM, medtem ko je uvoz električne energije naglo porasel na 628,96 milijona KM oziroma 101%.

V letu 2026 se pričakuje, da bo zunjanje trgovanje BiH ohranilo podoben tempo kot doslej, brez znatnih nihanj. Po drugi strani bi rast plač, povečan priliv nakazil iz tujine in rahlo povišana inflacija lahko povzročili porast domače potrošnje, kar bi lahko povečalo uvoz v naslednjem četrtletju.

Kar zadeva izvoz, se predvideva zmerna rast, vendar brez večjih skokov. Za večjo rast celotnega izvoza je potrebno povečati izvoz izdelkov z višjo dodano vrednostjo, še posebej v sektorjih prehrane, tekstila, avtomobilske industrije, IT-ja in diverzificirati izvoz na tako imenovana tretja tržišča, še posebej na ZDA, Turčijo in Savdsko Arabijo.