DELAVCI V ŠTRAJKU, A BREZ UČINKOV Trojka odpove, HDZ prevzame: Davčna uprava FBiH v političnem kaosu!?

Piše: A. Čorbo-Zećo

V davčni upravi Federacije BiH poteka opozorilni stavka, ki javnosti skorajda ni znana, čeprav delavci s tem dejanjem pozivajo k izpolnitvi svojih zahtev.

Hkrati je vodstvo institucije v kaotičnem stanju. Vlada FBiH je 11. decembra 2025. leta na nujni seji sprejela sklep o imenovanju Muhameda Hasanovića, namestnika ministra za finance in trezor BiH, za direktorja Davčne uprave. S tem sklepom je prenehala veljati prejšnja pooblastila Admiru Omerbašiću za organizacijo del in podpisovanje aktov iz pristojnosti direktorja. Kljub temu je Hasanović na koncu odstopil od imenovanja, od tega dne pa Omerbašić ne podpisuje nobenega akta, medtem ko te posle opravlja namestnik Slobodan Vukoja.

To je privedlo do situacije, v kateri Davčno upravo praktično vodi HDZ BiH, kar bi se lahko nadaljevalo še nekaj časa, saj razpis za direktorja še ni rešen, neuradno pa se govori o njegovem razveljavitvi in razpisu novega.

Sploh ni jasno, kako je Trojka, predvsem SDP, prišla v situacijo, da niso sposobni privesti postopka imenovanja direktorja do konca. Namreč, nejasno je, zakaj se je Hasanović sploh prijavljal, in to s položaja namestnika ministra za finance BiH.

Čeprav je bila njegova odločitev o odstopu od mesta direktorja Davčne uprave FBiH označena kot strateški ukrep, vse, kar gledamo, še enkrat potrjuje nesposobnost Trojke za upravljanje procesov. V vsem profitira HDZ BiH, ki ob vseh institucijah, ki so jim pripadle pri delitvi oblasti, dobi še institucije, ki bi morale nominalno pripadati strankam Trojke.

Situacija dodatno pridobi na teži, ker Vlada FBiH napoveduje izvajanje fiskalnih reform. Paradoksalno, prav institucija, ki bi morala nositi te reforme, deluje brez legitimnega vodstva, v stanju pravne in institucionalne blokade.

Takšno stanje kaže na resen problem pri delovanju ene od ključnih institucij finančnega sistema FBiH. Zakonito in nemoteno delovanje Davčne uprave je ključno za pobiranje javnih prihodkov, pravno varnost davčnih zavezancev in delovanje proračunskega sistema.

Glede na veljavno sistematizacijo, Davčni upravi FBiH manjka okoli 500 zaposlenih. Službeniki so v opozorilni stavki zaradi vrste nezakonitosti, neustreznih delovnih pogojev in dolgoletnega zanemarjanja njihovega statusa in poklicnih potreb.

V takšnem okolju je težko pričakovati dosledno uporabo obstoječih zakonov, kaj šele uvedbo novega, zapletenega sistema fiskalizacije, ki ga Vlada FBiH napoveduje kot ključno reformo.

Dodaten problem predstavlja tudi zastarel informacijski sistem Davčne uprave, ki že prej ni bil sposoben v celoti podpreti že vzpostavljenih modelov fiskalizacije, kar dodatno postavlja pod vprašaj zmogljivosti institucije, da izpelje napovedane reforme.