Delavci, delodajalci in sindikati čakajo na odločitve Vlade FBiH: do konca leta določiti najnižjo plačo in objaviti uredbo o pomoči

Piše: Amra Vrabac

Vlada FBiH je na seji 11. decembra sprejela Uredbo o izplačilu pomoči zaradi povečanih življenjskih stroškov. In to je dejstvo, o katerem je zvezni premier Nermin Nikšić s svojim dopisom in podpisom z dne 11. decembra obvestil predsednika Predstavniškega doma Parlamenta FBiH Dragana Miokovića, obrazložil pa je, zakaj umika predlog zakona o dopolnitvi zakona o dohodnini, ki naj bi bil na seji 12. decembra.

Vendar pa Vlada FBiH javnosti o tej uredbi ni obvestila. Vsebina uredbe, o kateri niso bili seznanjeni ne sindikati ne Združenje delodajalcev FBiH, pa niti sami ministri pred sejo Vlade FBiH, je bila objavljena v enem mediju 12. decembra, kar je sprožilo različne odzive tako delodajalcev kot delavcev, pa tudi Vlade FBiH, ki je uredbo takoj razglasila za zaupno (tajno).

Dopis premierja Nikšića

Za Patrijo je bilo potrjeno, da uredbe ni predlagal noben minister, čeprav bi bilo zaradi same vsebine uredbe logično, da bi jo predlagala ministra za finance ali ministra za delo in socialno politiko. Vendar pa je uredba prišla iz kabineta premierja Nikšića, ki so jo pripravili njegovi sodelavci.

Vsebina uredbe je odprla tudi vprašanje višine najnižje plače, ki jo Vlada FBiH določi konec leta za naslednje leto. Zato je še bolj čudno, da je bila sprejeta uredba, ki se neposredno veže na najnižjo (minimalno) plačo in obveznosti delodajalcev, a ni bil določen znesek najnižje plače za leto 2025. Na podlagi objavljene vsebine uredbe so finančni strokovnjaki, delodajalci, pa tudi delavci, pa tudi novinarji izračunali, koliko denarja bi morali delavci prejeti od delodajalcev poleg redne plače od Vladinih zamišljenih 1.200 KM prihodkov.

Glede na to, da so se soočili z vprašanji, na katera očitno niso imeli pripravljenega odgovora, je Vlada FBiH s odločitvijo, da uredbo razglasi za zaupno, vzbudila sum, da niso skrbno preučili vseh vidikov niti opravili potrebnih posvetovanj, zato so ostri odzivi delodajalcev, ki omenjajo celo veliko število odpovedi zaradi dodatnih finančnih obremenitev in kratkega roka za pripravo.

Nikšić je, poskušajoč zmanjšati že povzročeno škodo, na Face TV 14. decembra izogibal povedati, da so uredbo sprejeli, temveč je govoril o „pripravljeni uredbi“. In takrat je priznal, da obstajajo težave z delodajalci in da bodo opravili dodatna posvetovanja.

Vendar pa je še vedno problematično, da je Vlada uredbo označila za zaupno in dokler se oznaka ne odstrani, se ne more objaviti v Uradnem listu in ne more stopiti v veljavo.

„Uredbe z zakonsko močjo, uredbe in odločitve se objavljajo v „Uradnih novinah Federacije Bosne in Hercegovine“, je natančno določeno z Zakonom o Vladi FBiH.

Mnenja o uredbi, domnevno, ni dal niti Urad za zakonodajo, zato je bil edini izhod, da jo skrijejo, dokler ne bodo določeni vsi podrobnosti glede najnižje plače in obveznega dela, ki ga bodo delodajalci morali dati, da bi delavci imeli prihodke od 1.200 KM.

Iz Zveze samostojnih sindikatov so poudarili, da podpirajo uredbo kot začasno rešitev, medtem ko glaven zahteva ostaja čimprejšnje sprejetje zakona o minimalni plači. Uredba bi se morala uporabljati med letom 2025 ali dokler ne bo sprejet sklop fiskalnih zakonov.

Delodajalci pa niso skrivali razočaranja in so kritizirali Vlado FBiH, ki ni vstopila v socialni dialog, temveč je sprejela enostransko odločitev.

„Predlagali smo več rešitev, ki so v smeri omogočanja izplačila dela neobdavčenih nadomestil, da bi bilo to variabilno 450 KM, v smislu različnih zneskov delavcem, da bi bilo motivirajoče, vsaka veja pa naj bi posebej skozi kolektivna pogajanja dogovorila minimalni obvezujoči znesek, ker niso vse veje v enakem položaju, da bi to izplačale,“ je dejal predsednik Združenja delodajalcev FBiH Adnan Smailbegović.

Kolikšna je panika nastala v Vladi po sprejetju skrivnostne uredbe, kaže tudi grožnja ministra za notranje zadeve FBiH Rame Isaka, ki je javno grozil, da bo vložena kazenska ovadba, če bo razkril, kdo je medijem poslal uredbo.

Namesto da bi Vlada FBiH izvedla javna posvetovanja glede uredbe, se posvetovala s finančnimi strokovnjaki, delodajalci, sindikati kot predstavniki delavcev, na koncu pa še z mediji, da bi se prišlo do najboljše rešitve, se je Vlada odločila za popolnoma nasproten scenarij.

Vlada FBiH ima še malo časa za sprejetje odločitve o najnižji plači za leto 2025, pa tudi končno objavo uredbe o izplačilu pomoči zaradi povečanih življenjskih stroškov, da bi delodajalci lahko sprejeli potrebne odločitve in pristopili k spremembam pogodb o delu.

Čeprav se je špekuliralo, da bi najnižja plača lahko znašala 700 KM, za zdaj ni potrditve, da bo to tudi sprejeto. Tisto, o čemer bi se Vlada FBiH posebej morala pozabavati, je, da z uredbo določi tudi minimum zneska malice na dan. Malica znaša 1 odstotek

od povprečne izplačane plače v FBiH na dan. Ta znesek je trenutno 13,69 KM, ker je povprečna neto izplačana plača 1.300 KM.

Vendar pa večina delodajalcev, še posebej v zasebnem sektorju, izplačuje 8 KM malice, ker je pred nekaj leti ta znesek bil neobdavčen, povprečna plača pa je znašala 800 KM.

Da delavci ne bi bili izključno odvisni od volje delodajalca, bi Vlada lahko sprejela odločitev o nekem obveznem znesku malice za delavce, s čimer bi jim povečala tudi skupne prihodke, in da bi to bil nek srednji znesek med 8 in 13 KM.

Delodajalci že navajajo, da bi pri morebitnem znesku 700 KM najnižje plače, namesto dosedanjih 619 KM, plačevali tudi višje prispevke.

Vlada FBiH nima veliko časa za sprejetje potrebnih odločitev. Naslednji teden so božični prazniki, odločitve pa morajo biti sprejete pred 31. decembrom.