Psiholog Isa Pašalić o stanju zbunjenosti

Piše: Psiholog Isa Pašalić

Zmedenost. Stanje, ki lahko hkrati spodbudi iskanje smisla, a tudi paralizira našo sposobnost delovanja.

Stanje zmedenosti nastane kot posledica več različnih dejavnikov. Eden od razlogov, na katerega imamo največji vpliv, je neznanje ali nesposobnost kakovostnega soočenja s situacijo, v kateri se nahajamo. Takšno stanje v človeku povzroča stres in otežuje sposobnost prilagajanja.

Drugi razlog je ta, da nosimo več razmišljanj ali občutkov, ki so v medsebojnem konfliktu. Če ne zmoremo pomiriti tega konflikta, tako da ena ideja zavzame zmagovito mesto, trenje, ki nastane na mestu trčenja teh dveh idej, je mesto nastanka zmedenosti.

Tretji razlog občutka zmedenosti je splošna preobremenjenost z informacijami in obveznostmi, kar pri človeku ustvari občutek, da ni zmožen usmeriti se v smeri reševanja problema, ki je pred njim.

Z eno besedo bi lahko rekli, da zmedenost v globalu pri človeku nastane zaradi preobremenjenosti, torej nemožnosti usmeriti svojo moč k rešitvi problema.

V nekaterih situacijah je stres lahko izjemno pozitivna reakcija človeškega organizma, ki ima cilj aktivirati naše bitje, da bi rešili kakšen problem ali dosegli nekaj, čemur težimo.

Stanje sveta, v katerem se nahajamo, neizogibno vodi človeka v situacijo, ko ni zmožen osredotočiti se na tisto, kar je bistveno, kot posledica prisotnosti velike količine nepotrebnih informacij, ki so podprte z negativnimi čustvi ali izrečene na čustveno vznemirljiv način.

Takšno uživanje medijev in informacij vodi do povečanja stresa v človeškem organizmu, ki ga nismo zmožni umiriti, ker ga nismo zmožni niti rešiti.
Na srečo imamo izjemno dobro sredstvo, da si omogočimo varnejše življenje brez zmedenosti, ki nas na videz obdaja.

To sredstvo se imenuje realnost.

Naloga psihologije, še posebej somatske psihologije, je, da človeku pokaže na realnost, bodisi čustvene ali intelektualne narave. Takšno soočenje z realnostjo resnično deluje celilno na človeka. V skladu s tem naša rešitev stanja zmedenosti prihaja na enak način, in sicer s pogledom na realno situacijo in sprejemanjem odločitev na podlagi zaključkov, ki nam jih ponuja realnost.

V trenutku, ko bomo zmožni pogledati realnost, bomo zmožni sprejeti odločitev o tem, katere skrbi in informacije resnično služijo namenu, da si olajšamo življenje sebi in bližnjim, katere skrbi in informacije pa delujejo ravno nasprotno.

Naša obveznost je, da se obrnemo k realnosti in pogledamo pot, po kateri se moramo gibati, da bi si omogočili življenje izven ozkih zidov zmedenosti.