Prosrbske stranke po popisu prebivalstva v Črni Gori zahtevajo uradni status srbskega jezika

(Patria) - Po objavi rezultatov popisa prebivalstva so prosrbske stranke obnovile zahtevo, da srbski jezik postane uradni jezik v Črni Gori, piše RSE.

Rezultati popisa v Črni Gori so pokazali, da je srbski jezik materni jezik za 43 odstotkov prebivalstva, črnogorski pa za nekaj več kot 34 odstotkov.

Isti dan, ko so bili objavljeni rezultati, 15. oktobra, so prosrbske stranke ponovile zahtevo po spremembi ustave, da bi srbski jezik postal uradni.

V ustavi Črne Gore je črnogorski jezik opredeljen kot uradni, srbski jezik pa je v uradni rabi skupaj z bosanskim, hrvaškim in albanskim.

Spremembo statusa srbskega jezika je zahteval del vladajočih strank, med katerimi so stranke proruskega Demokratskega fronta (DF), prosrbska Socialistična narodna stranka (SNP) in druge manjše stranke.

Kot glavni argument so navedli dejstvo, da je popis pokazal, da večina prebivalstva govori srbsko.

V Črni Gori je bil decembra lani izveden popis prebivalstva, čigar rezultati o narodni, verski pripadnosti in jeziku so bili objavljeni šele 15. oktobra.

/qpost/375974

POPIS PREBIVALSTVA V ČRNI GORI Črnogorci 256.463, Srbi 205.370, Bošnjaki 58.956...

(Patria) - V Črni Gori se 256.463 državljanov izreka kot Črnogorci, medtem ko je 205.370 Srbov, so potrdili uradni rezultati popisa prebivalstva. Kot Črnogorci se je izreklo 41,12 odstotka, Srbov pa 32,93 odstotka. Srbsko govori 43,18 odstotka, črnogorsko

Prosrbske stranke že več kot desetletje zahtevajo izenačitev ustavnega statusa srbskega in črnogorskega jezika.

Trenutni predsednik skupščine Črne Gore Andrija Mandić, ki je tudi vodja proruskega DF-a, je večkrat napovedal pobudo za spremembo statusa srbskega jezika, če bo popis pokazal, da prebivalstvo večinsko govori ta jezik.

V parlamentu je to 15. oktobra ponovil tudi njegov strankarski kolega Dejan Đurović, češ da bi bilo treba srbski jezik normirati kot uradni v ustavi.

- Moramo priznati, da bi moral biti srbski jezik uradni, saj je večinski jezik v Črni Gori. To pričakujem tudi od opozicije, je dejal Đurović.

Isto zahtevo je naslovil Dragoslav Šćekić, funkcionar prosrbske SNP in minister za šport v vladi Milojka Spajića, ki je dejal, da od vlade pričakuje, da bo ukrepala v skladu z 'realno strukturo prebivalstva'.

- In priznala dejstvo, da Srbi predstavljajo pomemben segment te družbe. Ljudje, ki govorijo srbsko, pričakujejo vsaj pravico, da povsod govorijo in se šolajo v svojem jeziku, je navedel Šćekić.

Preostale vladajoče stranke se o tem niso izrekle.

Predsednik Srbskega nacionalnega sveta Momčilo Vuksanović je dejal, da Srbe v Črni Gori čaka "hud boj za ohranitev identitete z uvedbo srbskega jezika kot uradnega v vseh državnih institucijah in s potrjevanjem cirilične pisave".

Na te napovedi se je prva odzvala največja opozicijska Demokratska stranka socialistov (DPS). Poslanec DPS-a Andrija Nikolić je vladajoče stranke spomnil na njihove prejšnje izjave.

- Govorili ste, da mora srbski jezik prestopiti 50 odstotkov, da bi se nato spremenila ustava. Imeli ste drugačna pričakovanja. Rezultati pa so enaki kot na popisu leta 2011, je poudaril Nikolić.

Črnogorski jezik je bil z ustavo opredeljen kot uradni v času oblasti DPS-a.

Število državljanov, katerih materni jezik je srbski, se je med dvema popisoma - leta 2011 in 2023 - povečalo za 0,3 odstotka, medtem ko se je število tistih, ki govorijo črnogorsko, zmanjšalo za 2,4 odstotka.

Na popisu leta 2003, ko je bila Črna Gora v državni skupnosti s Srbijo, je svoj jezik za srbski poimenovalo 63,4 odstotka prebivalstva, za črnogorski pa 21,9 odstotka.

Ustava Črne Gore, v kateri je kot uradni jezik določen črnogorski, je bila sprejeta leta 2007, leto po referendumu o neodvisnosti.