Najden kos papirusa, ki je služil kot potrdilo o plačilu davka na pivo in olje

(Patria) - Nova odkritja strokovnjakov z Univerze v Gradcu kažejo, da je proizvodnja prvih knjig morda stekla stotine let prej, kot se je mislilo.

Avstrijska restavratorka Terezija Zamit Lupi je med rutinskim proučevanjem egipčanskega papirusa odkrila sledi šivanja, je sporočila Univerza v Gradcu. Fragment izvira iz 3. stoletja pred našim štetjem. To pomeni, da je metoda šivanja, nepogrešljivo orodje vsakega knjigoveškega konzervatorja-restavratorja, 400 let starejša od najstarejših znanih dokazov o povezanih knjigah, ki segajo v obdobje med letoma 150 in 250 našega štetja in so shranjeni v knjižnicah v Londonu in Dublinu.

Kos papirusa, velikosti 15 krat 25 centimetrov, je bil najden na nekropoli blizu današnjega egiptovskega mesta Al-Hiba, v Gradec pa je bil prinešen že leta 1904.

Znanstveniki z Univerze v Gradcu so trdili, da je dvojni list iz zvezka pravzaprav potrdilo o plačilu davka na pivo in olje, napisan pa je bil v grščini.

Uporabljen je bil kot del ovoja mumije.

Zamit Lupi je med restavratorskimi deli opazila košček sukanca, pregib na sredini fragmenta, nato luknjice za šive in jasno opredeljene robove besedila, kar kaže na to, da gre za list iz kodeksa in ne iz zvitka.

Kodeks je najstarejša oblika knjige – najprej diptih, nato poliptih, dve ali več voščenih plošč, povezanih z usnjeno vrvico, na katero se je pisalo. Kasneje se je knjiga, napisana na pergamentu ali papirju, začela imenovati kodeks. Prvi kodeksi so nastali v 1. stoletju in so bili namenjeni šolski uporabi ter prepisovanju literarnih del in so služili za računovodske namene.

„Kot konzervator moram reči, da je izjemen občutek, ko naletiš na takšno odkritje in veš, da lahko prispevaš nove informacije o zgodovini nastanka knjig,“ je dejal avstrijski strokovnjak, ki izvira z Malte.

Na jesen Univerza v Gradcu načrtuje organizacijo mednarodne konference, na kateri bo predstavila nova spoznanja in o njih razpravljala s kolegi z vsega sveta.