Preberite Schmidtovo pismo Sodi v Strasbourgu, s katerim je zahteval ponovni pregled sodbe "Kovačević"

Piše: Avdo Avdić/Istraga.ba

Trenutna situacija v BiH zahteva previdnost pred odločitvijo, ki bi jo lahko razumeli kot delegitimacijo ustavnega okvira BiH kot celote, piše v pismu, ki ga je, v okviru zadeve "Slaven Kovačević proti BiH", britanska odvetniška pisarna Blackstone Chamber v imenu visokega predstavnika Christiana Schmidta poslala Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu.



Čeprav je predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice odobril Schmidtu, da se kot tretja stran obrne na Sodišče, pod pogojem, da ne govori o dejstvih in meritumu same zadeve, je visoki predstavnik to prekršil. Schmidt je v pismu, ki ga lahko preberete na tej povezavi, večkrat vstopil v bistvo zadeve "Slaven Kovačević proti BiH".

"Če se ugotovi, da se ta okvir lahko uskladi s konvencijo le na škodo mehanizmov delitve oblasti, bi to lahko dodatno ogrozilo že tako krhke temelje BiH," je napisal Schmidt.

V samem pismu se Schmidt večkrat sklicuje na ločeno mnenje avstrijske sodnice Gabriele Kucsko-Stadlmayer, ki je edina glasovala proti odločitvi, da se sprejme vloga Slavena Kovačevića. Še več, Schmidt navaja, da je sodnica Kucsko "pravilno opazila", da je treba "sorazmernost" prilagoditi kontekstom.



"Ta zadeva se nanaša na pravno in konceptualno drugačno vprašanje, tj. domnevno pravico volivca, da izbira med neomejenim naborom kandidatov, vključno s primeri, ko imajo vsi volivci, ne glede na njihovo etnično pripadnost, le 'dvakrat posredno' volilno pravico," kot je sodnica Kucsko-Stadlmayer pravilno opazila na 18. strani svojega ločenega mnenja.

"Vsaj odprto je za razpravo, ali je treba predpostaviti, da se ista analiza sorazmernosti uporablja v teh različnih kontekstih," je navedel Schmidt, ko se je prek odvetniške pisarne iz Londona obračal na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Hkrati Schmidt pregleduje tudi stališča sodnikov Evropskega sodišča, ki so glasovali za sprejem Kovačevićeve vloge. Gre za stališče, s katerim je bilo zaključeno, da Slaven Kovačević ni mogel iskati pravne zaščite pri Ustavnem sodišču BiH, ker je njihovo stališče znano iz primerov Sejdić-Finci in Zornić.

"Svet Četrtega oddelka je menil, da bi bila pritožba na Ustavno sodišče 'obvezana na neuspeh', v luči določenih odločb Ustavnega sodišča, citiranih v sodbi. Visoki predstavnik s spoštovanjem meni, da je obrazložitev Sveta v tem pogledu vsaj odprta za resno vprašanje, in poziva Veliki svet, da skrbno pregleda analizo sodnice Kucsko-Stadlmayer o tej temi," je navedel Schmidt.

Kot argument Schmidt ponovno citira sodnico Kucsko-Stadlmayer, navajajoč, da je pravilno ugotovila, da je "Ustavno sodišče BiH zelo specifična institucija, drugačna od vseh drugih ustavnih skupnosti v Evropi".

Torej, Christian Schmidt zahteva od Evropskega sodišča za človekove pravice, da ne sodi v primeru Kovačević, temveč da prosilca napoti na Ustavno sodišče BiH.

"Visoki predstavnik meni, da bi bilo preuranjeno dokončno zaključiti, da pritožba na Ustavno sodišče ne bo učinkovito pravno sredstvo," je napisal Schmidt.

Christian Schmidt najprej straši sodnike v Strasbourgu, da bi sodba Kovačević lahko destabilizirala BiH.

"Če in v kolikor je treba oceniti, ali je bilo kakšno vmešavanje v pravice vlagatelja po 14. členu in/ali A1P12 sorazmerno, visoki predstavnik poziva Veliki svet, da upošteva njegovo oceno trenutne politične situacije v BiH, kot jo je navedel v svojih rednih poročilih generalnemu sekretarju Združenih narodov.

Kot je tukaj na kratko povzeto, poročila kažejo, da je prišlo do neviđenih napadov na Daytonski sporazum ter ozemeljsko celovitost, suverenost in multietnični značaj BiH ter njenih institucij. Visoki predstavnik opozarja Sodišče na svoja zadnja štiri poročila, ki pokrivajo obdobje od volitev, ki so predmet pritožbe vlagatelja," je navedel Schmidt.

Spomnimo, Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je sodilo, da je bil Slaven Kovačević diskriminiran tako na etnični kot na teritorialni podlagi, ker ni mogel izbrati članov Predsedstva BiH iz RS in delegatov iz RS v Domu narodov PSBiH.

Po tem so agentke BiH, blizu HDZ-ju, od Evropskega sodišča zahtevale revizijo postopka, sklicujoč se na ločeno mnenje Avstrijke Gabriele Kucsko-Stadlmayer.

Sodišče je sprejelo, da pred Velikim svetom ponovno obravnava sodbo. Christian Schmidt se je nato vmešal v primer in zahteval, da predstavi svoje mnenje. Ni imel soglasja Sveta za implementacijo miru.

Sodišče je Schmidtu dovolilo, da se obrne, vendar da ne vstopa v bistvo zadeve. Vendar pa je visoki predstavnik, kot lahko vidite, neposredno navajal ločeno mnenje sodnice iz Avstrije kot relevantno stališče o določenih vprašanjih iz zadeve.