Pacientova zasebnost je zaščitena z zakonom, od kod medijem izvidi in podatki o bolniški odsotnosti Sebije Izetbegović?

Avtor: Rasim Belko

Pacientova zasebnost v entiteti Federacija BiH je zaščitena z zakonom, ne glede na to, ali gre za pacienta, ki je javna osebnost, ali državljana, ki ne opravlja funkcije javnega pomena.

Zakon o pravicah, obveznostih in odgovornostih pacientov določa: »Partnerski odnos temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju med pacientom in zdravstveno ustanovo, zasebno prakso oziroma zdravstvenim delavcem ali zdravstvenim sodelavcem, na vseh ravneh zdravstvenega varstva, ter pravicah, obveznostih in odgovornostih partnerjev v tem odnosu.«

Člen 6 istega zakona določa: »S tem zakonom in predpisi, sprejetimi na podlagi tega zakona, se vsakemu pacientu zagotavljajo pravice: do dostopnosti zdravstvenega varstva, vključno s pravico do nujne medicinske pomoči, do informacij, do obveščenosti in sodelovanja v postopku zdravljenja, do svobodne izbire, do samoodločanja in privolitve, vključno z zaščito pravic pacienta, ki ni sposoben dati privolitve, do zaupnosti informacij in zasebnosti, do tajnosti podatkov, do osebnega dostojanstva, do preprečevanja in lajšanja trpljenja in bolečin, do spoštovanja pacientovega časa, do vpogleda v medicinsko dokumentacijo…«

Torej, informacije o zdravju vsakega pacienta morajo ostati v zaupnem odnosu med zdravnikom/sodelavcem in samim pacientom, potrebno je spoštovati njegovo zasebnost, tajnost podatkov in dostojanstvo samega pacienta.

Vendar pa v Bosni in Hercegovini politika in mediji, ki ji sledijo, kažejo, da so norme spoštovanja zakonskih predpisov, pa tudi zdravega razuma, že zdavnaj izginile.

Sebija Izetbegović je javna osebnost in njeno delovanje, ne glede na položaj, je podvrženo javni kritiki in komentiranju. In zato spada med javne osebnosti, katerih delo so mediji, zlasti v FBiH, v zadnjih petih letih najbolj kritizirali in komentirali.

In ni problem, ko nekdo trdi, da javna osebnost, kdorkoli že je, ne dela dobro, problem je, ko se za politične potrebe prestopi meja sprejemljivosti medijskega poseganja v zasebnost, pa tudi norm novinarstva, ki so že zdavnaj padle na minimum.

Je pa problem, ko v medijih beremo podrobnosti iz medicinske dokumentacije Sebije Izetbegović. In to vse z originalnim prepisom diagnoze zdravnika. Poleg vsega javnost v Bosni in Hercegovini dobi informacijo, da je tistega in tega dne bila v domu zdravja in odprla bolniško odsotnost.

Zakon o pravicah pacientov to nedvoumno prepoveduje in ni situacije, v kateri je dovoljeno deliti informacijo o stanju pacienta, celo v kazenskih postopkih. Kljub temu pa v političnih procesih, ki so jih uvedle »evropske« oblasti v BiH, očitno naročniki medijskih objav medicinskih izvidov zavestno kršijo pravila zaupnosti podatkov o stanju pacienta.

Zdaj si vsi zastavimo vprašanje – če se znajdemo na udaru sarajevskih trikolorjev, ali to pomeni, da bomo nenehno spremljani, da bodo nadzirali naš dom, gibanje, celo medicinsko dokumentacijo? Ali to počne služba ali režimski mediji, nam bo morda nekega dne razkril Elmedin Konaković, minister v službi svojih novinarjev, ki natančno spremlja delo obveščevalnih služb.

Novi minister za zdravje v Kantonu Sarajevo Enis Hasanović je šele sedel na svoj stol. In zgodba o medijsko dostopnem izvidi nekega pacienta bi morala biti njegov prvi problem za reševanje. V nasprotnem primeru se bomo morali maskirati, ko gremo k zdravniku.

Odgovornost pričakujemo tudi od Vlade Federacije, oziroma pristojnega ministra Nediljka Rimca, saj medicinski izvid s KCUS-a ni smel priti v javnost, upravni odbor, ki naj bi razrešil Sebijo Izetbegović, pa je imenovala Vlada FBiH. Minister Rimac (HDZ 1990) ni reagiral niti na sumljivo proceduro med razrešitvijo Sebije Izetbegović, zato je težko pričakovati, da bo reagiral tudi v tem primeru, čeprav je najbolj poklican, da to stori.

Že dolgo je politika v Bosni in Hercegovini zdrsnila izven vseh civilizacijskih, demokratičnih in moralnih norm. In to se mora ustaviti, sicer bomo prišli v situacijo, v kateri bo vsak, ki ni po volji režimu, izpostavljen čelnemu napadu na njegovo osebnost in dostojanstvo.

In to je že slabše kot v Severni Koreji, tam jih zaprejo, tukaj bi jih pa še zaprli in ponižali svoje nasprotnike.