SODBA KOVAČEVIĆ Schmidt je po srečanju s Plenkovićem zahteval, brez vednosti PIC-a, da se obrne na Strasbourg!?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Christian Schmidt, visoki predstavnik v BiH je zahteval, da sodeluje pred sodiščem v Strasbourgu, v zvezi s sodbo 'Kovačević proti BiH', je bilo potrjeno za Patrijo iz diplomatskih virov. Schmidt ni bil povabljen v Strasbourg, temveč je to storil samoiniciativno in to brez odobritve Sveta za implementacijo miru (PIC). Te informacije so nam potrdile več veleposlaništev v BiH. Schmidt je v tem primeru deloval kot družba ene osebe!

Za te potrebe je najel tujo odvetniško pisarno, vendar ni jasno, kdo bo plačal te stroške, saj PIC ni dal odobritve. Sicer je Schmidt zahtevo, da se obrne na Strasbourg, poslal dan po srečanju s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem 2. septembra!?

Ni treba veliko iskati razlogov, zakaj je Schmidt storil takšno dejanje, saj je že dolgo znano, da je Schmidt bolj član HDZ-ja, kot pa visoki predstavnik v BiH.

Pravzaprav se je obrnil na Strasbourg v poskusu, da zaščiti tudi sebe, saj je njegovo vsiljevanje volilnega zakona in vse, kar je storil 2. oktobra 2022, dodatno zapletlo odnose v BiH, mednarodna skupnost pa očitno ne ve več, kako rešiti probleme v BiH.

Dodaten problem za Schmidta je tudi njegova napačna interpretacija, da je vrhovni razlagalec Daytonskega mirovnega sporazuma, kar nikakor ni, saj je Urad visokega predstavnika za BiH (OHR) vodilna organizacija za civilni vidik implementacije miru v Bosni in Hercegovini.

To ne pomeni razlage Ustave BiH (Aneks 10). Angažma OHR-ja v političnem življenju Bosne in Hercegovine se je spreminjal in razvijal v skladu z mandatom in poudarki interesov glede na zahteve Sveta za implementacijo miru, vendar Schmidt zdaj deluje kot izpostava HDZ-ja in Hrvaške, zato bo zanimivo videti, kdo je plačal odvetniško pisarno za njegovo vpletanje pred sodiščem v Strasbourgu.

Schmidt kot novi član HDZ očitno ščiti njihovo ideologijo o legitimnem predstavljanju narodov, ki temelji na izidih iz Haaga, kjer je bil ugotovljen združeni zločinski podvig.

Sicer pa, v skladu z Anksom 10, visoki predstavnik nima pravice sodelovati v sporih pred mednarodnimi sodišči. Toda to zdaj odpira drugo vprašanje, če že misli, da ima pravico, ali se bo potem pojavil pred sporom v Strasbourgu, ko ga Milorad Dodik toži zaradi njegovih odločitev.

Schmidt si je na ta način sam določil status v prihodnjih sporih, ki se bodo vodili, kot tudi udeleženec v pravnem sistemu.

Spomnimo, v tej sodbi je bilo ugotovljeno, da je bila kršena pravica vložnika Slavena Kovačevića, da z uporabo aktivne volilne pravice izvoli vse člane Predsedstva Bosne in Hercegovine in da ima vpliv na izbiro delegatov v Dom naroda Bosne in Hercegovine, ki ga trenutno nima, saj kot prebivalec entitete Federacija Bosne in Hercegovine njegova aktivna volilna pravica za Dom naroda preneha z glasovanjem za poslance skupščine kantona, v katerem živi.

V svoji tožbi Kovačević ni uporabil svoje etnične pripadnosti, saj etnične pripadnosti v demokratičnem svetu ni mogoče povezovati z aktivno volilno pravico.

Odločeno je bilo, da je Kovačeviću ogrožena aktivna volilna pravica, ker pri izvolitvi članov Predsedstva kot državljan FBiH lahko glasuje izključno za hrvaškega ali bošnjaškega kandidata, medtem ko za delegate v Dom naroda BiH ne more glasovati nikakor.

Svet ministrov BiH se je pritožil na odločitev in o zadevi trenutno odloča Veliko sodišče Sodišča. In prav ta pobuda Schmidta dokazuje, da je prišlo do nezakonitega ravnanja Sveta ministrov v tem primeru, in sicer tako, da je bilo agentom Sveta ministrov dovoljeno komunicirati s Strasbourg, čeprav jim je potekel mandat, kar je vsaj nezakonito in nepooblaščeno ravnanje.

Celotno zgodbo so srčno pozdravili tudi člani Trojke, ki so namesto evropskih standardov izbrali standarde HDZ-ja, izpeljane iz UZP-ja in drugih pripomočkov, nam pa bodo še naprej prodajali zgodbo o „tistih pred njimi“. Kje je v vsem tem država Bosna in Hercegovina, jih očitno ni briga. Kot tudi Schmidta ne!