Sodba, ki to ni: Kako se v Bosni in Hercegovini iz proceduralne odločitve ustvari zmaga etnične države

Piše: Prof. dr. Hazim Bašić, član Predsjedništva Kruga 99

Ko politične strukture v Bosni in Hercegovini proceduralno odločitev slavijo kot "zmago ustavnosti", zavrnitev tožbe pa predstavljajo kot "triumf konstitutivnosti narodov", je jasno, da je resnica v tej državi vprašanje interpretacije. Še enkrat je sodna odločitev postala orožje v boju proti državljanski enakosti, proti ideji, da je BiH lahko država vseh njenih državljanov.

Sodba, ki to ni

Klub utemeljiteljev HDZ BiH je objavil, da odločitev Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), s katero je bil zavrnjen zahtevek dr. Slavena Kovačevića, "potrjuje, da je ustavni red BiH utemeljen na načelu enakopravnosti konstitutivnih narodov". Ta trditev je preprosto neresnična. Veliki senat ni odločal o ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine, niti ni obravnaval "državljanskega modela".

Sodišče je tožbo zavrnilo iz procesnih razlogov, ker naj bi vlagatelj ni bil neposredno prizadet s spornimi določbami, temveč je poskušal delovati v imenu vseh ali v imenu demokratičnih načel, kar je sodišče povsem zmotno videlo kot actio popularis, vendar to ne pomeni niti ne more pomeniti, da je bil vsebinsko njegov zahtevek – vprašanje diskriminacije državljanov v smislu uresničevanja aktivne volilne pravice – neutemeljen. Z drugimi besedami, ESČP ni rekel, da je etnični model BiH skladen z evropskimi standardi. Rekel je le, da konkretna tožba ne izpolnjuje procesnih pogojev. Toda v državi, kjer so dejstva le surovina za politično retoriko, je proceduralna odločitev takoj postala ideološki kapital.

Manipulacija pojmi in zamenjava tez

V sporočilu HDZ-jevih utemeljiteljev je državljanski model razglašen za "unitarizem", zahteva po enakosti pa za "politično ozadje". To je stari trik domačih nacionalistov: vsak poskus, da bi BiH rešili etničnega tutorstva, se razlaga kot grožnja. V Evropi pa "državljanski princip" ni nobena ideološka novost, temveč osnovni pogoj demokracije. Državljanski model ni unitarizem, temveč civilizacijski standard.

V Franciji, Nemčiji, Belgiji ali Švici – državah, ki imajo bistveno globlje kulturne, jezikovne in identitetne razlike kot Bosna in Hercegovina, en človek pomeni en glas. Le pri nas ima etnična pripadnost večjo politično težo kot državljanski status. Le tukaj se enakost obravnava kot grožnja, ne kot ideal.

Diskreditacija namesto argumenta

Namesto da bi razpravljali o pravnih osnovah, avtorji sporočila izberejo napad na osebo. Dr. Slavena Kovačevića obtožujejo "zlorabe pravice do tožbe", "žaljenja sodnikov" in "nespoštovanja ustavnega reda". S tem ne ovržejo nobenega njegovega argumenta. Nasprotno, s tem potrjujejo, da argumenti sploh niso zaželeni.

Kovačevićev pravi "greh" ni procesna napaka, temveč dejstvo, da je zahteval tisto, kar je v Evropi samoumevno – enake politične pravice za vse državljane. Ko se tak zahtevek v BiH razglasi za "napad na Ustav", postane jasno, da problem ni v Ustavu, temveč v njegovih interpretatorjih.

Evropa ne pozna etnične demokracije

V svojih petih prejšnjih sodbah ESČP dosledno ponavlja: diskriminacija državljanov na podlagi etnične ali teritorialne pripadnosti ni v skladu z Evropsko konvencijo. Če se te sodbe leta ignorirajo, procesno zavrnitev ene tožbe pa slavi kot "zmago konstitutivnosti", je jasno, da domači etnonacionalni red ne išče pravice, temveč potrditev lastnega monopola. Takšna interpretacija sodb BiH vodi dlje od Evrope.

V Evropski uniji ni konstitutivnih narodov, le konstitutivne državljane. Evropa išče državljane, ne narodov. Za pozivi na "dogovor narodov" se skriva poskus, da bi državljane spremenili v etnične figure na politični šahovnici. To ni demokracija, to je sofisticirana oblika izključevanja. Utemeljitelji HDZ trdijo, da se Ustav lahko spreminja "le s političnim dogovorom narodov in njihovih legitimnih predstavnikov". To v praksi pomeni, da se nič ne more spremeniti brez soglasja etničnih elit, tistih istih, ki živijo od statusa quo.

Državljanski princip, ki pomeni, da ima vsak človek enako politično vrednost, se imenuje "uzurpacija". Resnična uzurpacija demokracije je ustavni sistem, ki že trideset let blokira razvoj države.

Bosna in Hercegovina med preteklostjo in prihodnostjo

Evropska prihodnost Bosne in Hercegovine ni odvisna od retorike o "suverenosti narodov", temveč od pripravljenosti sprejeti suverenost državljana. Država, ki ne priznava enake volilne pravice vsem svojim prebivalcem, ne more biti del evropskega političnega prostora. Tisti, ki danes slavijo "zmago konstitutivnosti", dejansko slavijo poraz evropske ideje.

Navsezadnje ta odločitev ESČP ni prinesla nobene "zmage ustavnosti", temveč le še en krog politične iluzije. V državi, kjer se proceduralne napake razglašajo za dokaz "suverenosti narodov", boj za državljanske pravice pa imenuje "unitarizem", je demokracija zreducirana na etnično prebivalstvo. BiH bo evropska šele, ko bo prenehala biti etnična. Do takrat bo vsaka "zmaga ustavnosti" le – zmaga statusa quo.