Predsedništvo BiH ni pristojno za BHRT, populizem Bećirovića ne bo rešil težav 800 delavcev

Piše: Amra Vrabac

Član Predsedništva BiH Denis Bećirović (SDP BiH) je zahteval sklic nujne seje Predsedništva BiH zaradi kritičnega finančnega položaja Javnega RTV servisa Bosne in Hercegovine (BHRT).

Čeprav Bećirović ve, da Predsedništvo BiH ni pristojno za to problematiko, se je v trenutkih, ko so blokirani računi Javnega servisa in je vprašljiva prihodnost okoli 800 zaposlenih, vseeno odločil za populizem in si zagotovil nekaj točk pri svojem volilnem telesu, v bistvu pa BHRT-u ne more nič pomagati.

Namesto praznega govorjenja v Predsedništvu BiH bi Bećirović na primer lahko od predsedujoče Sveta ministrov BiH Borjane Krišto (HDZ BiH), ki ji je skupaj z Željkom Cvijanović podelil mandat za sestavo Sveta ministrov BiH, zahteval, da Svet ministrov BiH ukrepa in BHRT-u dodeli interventna sredstva, da bi vsaj rešili nujna dolgovanja, kot so računi za elektriko, plin, telefone, brez česar je vprašljiv program ne le BHRT-a, ampak tudi FTV-ja. To bi bil konkreten korak, vendar Bećirović tega ne bo storil, ker je lažje zamazovati oči s pismi in pobudami, ki so vnaprej obsojene na propad.

Agonija BHRT-a ne traja od včeraj. Celotno leto 2025 je vodstvo BHRT-a na več ustreznih naslovov pošiljalo dopise in zahtevalo pravočasno reakcijo, ki pa je izostala.
Delegacija Evropske unije je pozvala oblasti in politike v BiH, naj najdejo rešitev za BHRT in omogočijo njegovo nadaljnje delovanje. Javni RTV servis je tudi eden od prioritet EU, njegov ustanovitelj pa je Parlamentarna skupščina BiH, ki je sprejela tudi državni zakon o Javnem RTV servisu.

Na poziv in prošnje BHRT-a, naj se vključi visoki predstavnik Christian Schmidt, je ta neposredno v programu BHRT-a izjavil, da ne bo posegal niti sprejemal odločitev. In če se spomnimo tudi odločitve o sedmih kulturnih ustanovah državnega pomena, Svet ministrov BiH nikoli ni ukrepal v skladu s to odločitvijo, zato se te ustanove še danes borijo za vsako marko in projekte, da bi zagotovile minimalne pogoje za delo. Nekatere od teh ustanov svojim zaposlenim mesece ne izplačujejo plač zaradi pomanjkanja sredstev.

Spodleteli so tudi poskusi, da bi se skozi Proračun institucij BiH za leto 2025 zagotovila sredstva za BHRT, minister za finance in trezor Srđan Amidžić pa je izjavil, da BHRT ni mogoče vključiti v proračun, ker ni proračunski uporabnik.

Dolgovi BHRT-a so trenutno večji od 100 milijonov KM. Če februarja ne bo poravnan dolg v višini 22 milijonov KM do EBU, bo premoženje BHRT-a prodano.

Čeprav je treba jasno ugotoviti krivdo za slabo upravljanje BHRT-a, zaradi česar so se danes nabrali dolgovi do delavcev, dobaviteljev, kdo je podpisoval privilegirane pogodbe in plačeval stotine tisoč mark produkcijam, je zdaj najpomembneje zagotoviti vsaj približno normalno delovanje BHRT-a.

Iz BHRT-a so opozorili, da bi ugasnitev njihovih oddajnikov pomenila težave tudi za FTV in nekatere druge institucije, ki uporabljajo njihovo omrežje.

Iz BHRT-a so zaprosili za pomoč tudi pristojnega ministra za promet in komunikacije Edina Forteja, da bi našli možnost dodelitve denarja iz sredstev Centralne banke BiH in Regulativne agencije za komunikacije. Vendar so za zdaj vsi ti poskusi ostali le črka na papirju.

In če malo podrobneje spremljate nastope Denisa Bećirovića, opazite vzorec, v katerem predlaga pobude glede stvari, na katere niti on niti Predsedništvo BiH nimata nobenega vpliva. Prav tako kot nihče nima koristi od številnih srečanj z evropskimi in drugimi uradniki, ne glede na to, kolikokrat se je sestal, o čemer nas redno obvešča. Potem ne preseneča, da je dobil vzdevek "Števec".